Adam, Eva in vrnitev v raj

Moški in ženska, ženska in moški. Koliko življenj že teče igra med spoloma! Koliko življenj že izbiramo bodisi moška ali ženska telesa, da bi končno v sebi integrirali oba pola samih sebe in se vrnili v raj ljubezni, v svoje izvorno stanje, po katerem hrepenimo, vendar tudi v fizični izkušnji. Skozi odnose se spominjamo biti in izražati to, kar v resnici smo. In eden temeljnih gradnikov vseh medčloveških odnosov je ravno odnos med moškim in žensko.

Adam in Eva, moški in ženska, Bog in Boginja

Niti Adam in Eva, sploh pa skozi biblični prikaz, ne moreta v vsej razsežnosti niti ponazoriti  niti biti simbol te večne igre med spoloma. Igre življenja, v kateri se spominjamo davno izgubljenega raja, ki smo ga izkušali v duhovnih dimenzijah in vsakič znova pozabili tisti hip, ko se je duša utelesila bodisi v moškem ali ženskem telesu. A duša se zaveda, da se bo tudi osebnost nekega dne spomnila božanskega izvornega stanja, tega, od kod prihaja in zakaj je tu, da bo zmogla izražati ljubezen ter biti Bog-Boginja tudi v fizični dimenziji. Bo zmogla izkušati ljubezen, ki je gibalo negibnega, vzrok vsega in vse skupaj drži. Ljubezen, iz katere se vedno znova rojevajo novi moški in ženske, ki se zopet spominjajo biti in izražati ljubezen.

»Greh« in sad pozabe

Biblična zgodba med Adamom in Evo je zgodba med moškim in žensko ter istočasno zgodba celotnega človeštva. Eva naj bi Adama »zvabila v greh«. Vendar greha ni, ker je vse samo izkušnja, skozi katero se osebnost spominja božjega izvora. Eva Adama ne bi mogla nikamor zvabiti, v nič prepričati, če on ne bi bil za s svojo svobodno voljo, saj nihče nikomur nič ne »dela«. Nihče v resnici ne more živeti namesto nikogar. Oba sta bila za in skupaj sta jedla sad – sad pozabe.

Pozabe o tem, kdo smo in odkod prihajamo. In ta greh, ki ni greh, temveč samo izkušnja, izbiramo iz življenja v življenje. Ko je Adam ugriznil v jabolko in z njim moška polovica človeštva in, ko je Eva ugriznila vanj in z njo ženska polovica človeštva  - se je pričela pozaba o tem, da smo Bogovi-Boginje, ki se utelešamo, da smo energijska in duhovna bitja, ki izkušajo v fizični dimenziji in v fizičnih telesih.

In pričela se je zgodba o »grehu«, ki jo je religija prikrojila sebi v prid, da bi s strahom pred peklom ljudi držala v pokorščini. Ni greha in ni pekla, ki naj bi se pričel takrat, ko sta ugriznila v prepovedan sad, temveč je to samo izkušnja, ki si jo je človeštvo izbralo skozi Adama in Evo. Kot sta s tem dejanjem Adam in Eva padla iz raja, tako smo z dnem, ko smo se kot človeška bitja pričeli rojevati s pozabo o tem, kdo smo, odkod prihajamo in zakaj smo tu, padli iz raja zavedanja vsi ljudje. Toda v vsakem življenju s svobodno voljo, ki je naš najvišji stvariteljski akt, izbiramo, ali se bomo ponovno spomnili in zavedanje zaživeli tukaj in zdaj. Da raja ne bi več iskali nikjer drugje kot v lastni notranjosti.

»Pregon« iz raja

Iz življenja v življenje smo to pozabljali. To je pekel, v katerega sta nas simbolično pahnila Adam in Eva in ga vedno znova izbiramo. V vsakem življenju bi se lahko zavedli in izbrali raj, iz katerega smo bili pregnani. A nihče nas ni pregnal, kajti to smo sami izbrali. Zavestno smo jedli sad pozabe, da bi pridobili izkušnjo bivanja v fizični dimenziji. Da bi tako Bog-Boginja lahko izkušala materijo, da bi zrla v lastno obličje, da bi Izvor vsega motril samega sebe v vsem.

In še vedno izbiramo. Bi živeli v raju ali v peklu? Bi zavrnili mamljivo ponudbo kače, Satana, ki nas vedno znova vabi, obljublja, in prepoznali, da so te obljube in energije prazne, nas ne osrečujejo in ne izpolnjujejo, ker niso energije srca? Ali bi izbrali pot srca, odložili nesrečne energije, povedali kači, da jih tudi ona ne potrebuje in jo povabili s seboj nazaj domov?

Čas bi že bil, da ponotranjimo Adama, Evo in kačo ter jo nato odpustimo iz naših življenj. Da tako v sebi končno integriramo vse dimenzije nas samih. In postanemo Bog-Boginja, bodisi v ženskem ali moškem fizičnem telesu, vendar kot bitje, ki ima v sebi uravnoteženo in integrirano moško in žensko energijo. Človek.

Vrnitev v raj

Vrnimo se nazaj v raj, ki čaka v naših srcih, da bo zaživel, ko ga bom najprej kot posameznik, in ko ga bo človeštvo kot celota zopet izbralo. Ne nekoč po smrti fizičnega telesa, temveč tukaj in zdaj, v ljubezni in sprejemanju samega sebe in vsega okoli nas. To je raj, ki ga iščemo. Tavamo v temi, a tako malo je potrebno, da jo razsvetlimo. Ena sama odločitev, ki izvira iz zavedanja! Biti Bog-Boginja bodisi v moškem ali ženskem telesu, to živeti in izražati, biti brezpogojna ljubezen vedno in povsod, pa naj se v tem trenutku to zdi osebnosti še tako nemogoče.

Več ko bo moških in žensk, ki bodo živeli brezpogojno ljubezen, več se je bo širilo po Zemlji. Bolj se bo bližal dan, ko bo kritična masa ljudi, ki bodo živeli, izkušali in izražali brezpogojno ljubezen, dovolj velika, da bo prinesla to zavedanje v vsa človeška srca. To bo raj na Zemlji in v vseh vesoljih. Zlata doba za vse ljudi.

Tako bosta presežena biblijska Adam in Eva, vse zablode in zakoreninjeni vzorci o peklu in grehu, vsa razvrednotenja ženskega principa, Boginje, kajti moški in ženska končno bosta, kar sta želela biti že na začetku vseh začetkov – Bog-Boginja in sveti Duh-Ona-On v človeškem telesu, tudi za zavedanje in izkušnjo osebnosti. In ne »grešnika«, ki ju je religija stlačila v kalupe, da bi lažje obvladovala ljudi.

Neustavljivi tok brezpogojne ljubezni

Vsak danes živeči Adam in vsaka danes živeča Eva lahko prispevata svoj delež k uresničitvi zlate dobe človeštva. Z obračanjem v lastno notranjost, skozi širjenje zavesti, ki prihaja iz duše in duha in se za človeka razodeva skozi srce. Skozi uravnotežanje moškega in ženskega principa znotraj vsakega posameznika in njuno izražanje. Skozi samouresničevanje. In tako bodo z lastnim zgledom pokazali pot nazaj v raj, v obljubljeno deželo, v Novi Jeruzalem.

Samouresničujoča in zavedajoča se Adam in Eva, ki iz brezpogojne ljubezni živita skupaj tudi kot moški in ženska, zavestno in odgovorno odločata tudi o rojstvu novih človeških bitij. In ker to zmoreta sama, v brezpogojni ljubezni lahko vzgajata tudi otroke, ki so fizičen sad te ljubezni. Tako jo odprtih ter ljubečih src izkazujeta otrokom, ki jo bodo občutili in se je ne bodo več bali, kakor generacije pred njimi, temveč jo bodo sami izražali in širili naprej.

Ti novi Adami in Eve ne bodo več hodili po svetu zaprtih src, pa hkrati iskali ljubezen, jo čakali in izsiljevali od drugih, temveč jo bodo razdajali, živeli in izražali. Tako se bo in se že rojeva nov rod, ki se zaveda Boga-Boginje v lastnem srcu ter živi in izraža ljubezen, ki je resnično notranje bistvo vsakega od nas. Nov rod samouresničenih ljudi.

Takrat bosta biblična Adam in Eva in fizična Adam in Eva, ki bosta zavestno Bog-Boginja v fizični dimenziji in brezpogojna ljubezen sama, znova postala Eno. Bosta znova to, kar sta bila, preden sta jedla prepovedan sad, sad pozabe.

Sad bo vrnjen drevesu Spoznanja

Tako bosta drevesu spoznanja vrnila sad, ker ga ne bosta več potrebovala, saj bo ta izkušnja za njima. Ne bo več krivde, greha in pekla. Ne bo več potrebe po kači in nesrečnih energijah, kajti Adam in Eva bosta zavestno Bog-Boginja v materiji, kakor sta davno nekoč izbrala pozabo o tem. Drevo spoznanja bo dopolnjeno, sad bo vrnjen drevesu. 

Satan, tema, preizkušnje skozi nesrečne energije namreč obstajajo, dokler jih ljudje potrebujejo in izbirajo, ker se z njihovo pomočjo spominjajo in rastejo, pa čeprav skozi trpljenje. V vsakem trenutku vsakega življenja zavedno ali nezavedno izbiramo bodisi Satana – nesrečne energije bodisi Boga-Boginjo - brezpogojno ljubezen. Ko bomo zavestno in odgovorno izbrali brezpogojno ljubezen, bodo Satan, nesrečne energije, tema in zlo izgubili moč, kajti ne bomo jim je več dovajali.

Adam in Eva zopet Eno

Nekega dne, ko bosta še zadnji Adam in Eva prepoznala, da nesrečnih energij ne potrebujeta več, ko se bosta zopet zavedla, da že sta Bog-Boginja in brezpogojna ljubezen in se to odločila biti, izražati in izkušati tudi v fizični dimenziji, bo na Zemlji zasijala zlata doba ljubezni in enosti moškega in ženskega principa.

Moč zavedanja in moč izbrati, živeti in izražati brezpogojno ljubezen je v vsakem Adamu in Evi, v vsakem moškem in ženski. Saj ljubezen smo vsi, pa če se tega zavedamo, ali ne. In ko se bomo tega v polnosti zavedali ter odgovorno izražali svoje božanske lastnosti, bomo zaživeli raj v nebesih lastnega srca, na planetu Zemlja in v vseh svetovih. In Adam in Eva bosta zopet Eno. Pa saj v Resnici nikoli nista bila ločena.