Mag. Anita Škof

BOŽIČ – PRAZNIK PREZRTE BOGINJE

Brez Marije, samouresničene Mojstrice luči, ki je utelešala in razodevala prezrto in pozabljeno Boginjo v vladavini moškega razuma, tudi Jezusovega rojstva ne bi bilo. V globinah duha se je zavedala svoje biti, zaveze sebi in vsem ljudem. Da razodene Boginjo, jo živi v njeni troedinosti. Čas je, da Boginjo zopet prepoznamo kot enakopravno sostvarnico sveta in božič tudi kot praznik nje, ki je vseprisotna.

Dvatisoč let je minilo, odkar se je v čudežu božične noči v telesu Jezusa inkarnirala Boginja. Boginja, ki hrepeni, da se je nekega dne ljudje zavejo v polnosti. Da v vladavino razuma, moškega principa vnesemo tudi ženski princip - milino, ljubezen, sočutje, intuicijo. Da se zavemo, da je Boginja ves čas prisotna znotraj vsakega človeka in da se v življenju skozi izkušnje in zavedanje odraža v ciklični troedinosti. Bodisi kot bela, rdeča ali črna Boginja, čeprav nikoli ločeno, temveč skozi procese znotraj procesov.

BOGINJA PREOBRAZBE

Črna Boginja preobrazbe uničuje in odvezuje od vsega, kar je preživelo in čaka, da bo ozaveščeno in opuščeno. V našem prostoru jo v naravi intenzivno razodeva jesensko zimski čas, saj se iz teme najdaljših noči vedno znova preobrat dogodi, ko se iz navideznega niča vse začne na novo porajati. Čas, ko črna Boginja deluje znotraj vsakega človeka, ne samo v naravi. Vseprisotna, vseobsegajoča.

V življenju so obdobja, ko se tema zgošča in se zdi, da se vse ruši na nas. Da razpada vse znano, da se nimamo česa oprijeti. To je način, kako človeka Boginja preobrazbe vodi v soočanje s seboj. Z lastnimi izbirami, odločitvami, življenjem. Z vsem, kar smo nekoč izbirali. Iz nivoja, ki že zdavnaj ne ustreza več temu, kdor smo danes. Črna Boginja je tu zato, da nas na različne načine pripelje do notranje preobrazbe. Do prepoznanja, kje in kdaj smo skrenili s poti, ki si jo je za doživljanje osebnosti izbrala duša. Krenili na pot, ki jo je izbrala osebnost, da se zaradi te izbire ali več njih danes verjetno ne počutimo najbolje v lastni koži.

CIKLIČNOST BOGINJE

Črna Boginja skozi ciklični tok razodevanja ženskega počela poskrbi, da se soočimo s seboj in preobrazimo. Pademo na dno, ko izgleda, da je tema največja. Tako nam pomaga, da zopet posveti luč. Da se iz navidezne teme doživljanja sebe in sveta lahko iz lastne notranjosti vedno na novo spočnemo. Iz lastne duše in duha zato, da  bi lahko doživljali sebe resničnega. Da bi lahko na novo zadihali, zaživeli, se ponovno smejali in se zavedali lastnih notranjih moči. Svetlobe duha znotraj, ki vedno sveti.

Boginja nam skozi cikličnost pomaga ozaveščati, kdo smo, od kod smo in zakaj smo tu. In je v aspektu črne Boginje tista sila in moč, ki nam vedno znova v naših največjih globinah pomaga uzreti svetlobo duha, se skozi njo na novo spočeti in roditi. Je vidik Boginje, ki iz navideznega niča pripravlja nova rojstva, ki iz najglobljih višav duha novo porodi. Preobraža duha v materijo in materijo v duha. Iz navideznega vsega v navidezni nič. Iz navideznega življenja skozi navidezno smrt v navidezni nič.

Kroženje duše skozi neštete inkarnacijske cikluse je neprestano razodevajoč se tok Boginje, Boginje celostnosti in vseh njenih potencialov. V enem od svojih vidikov je bela Boginja, Boginja devica. In hkrati rdeča Boginja, Boginja izobilja, Boginja ženska, mati, na vrhuncu izkušanja vsega v materiji in ustvarjalnosti. In zopet črna Boginja, starka, ki pobere plodove, loči zrno od plev in skozi navidezno smrt pripravlja nova rojstva. Se že hkrati ponovno pripravlja kot Boginja devica, ki spomladi iz navideznega niča na novo požene vse. Iz tistih semen, ki izvirajo iz duše in duha, da se tako človek samouresničuje skozi nove cikluse, skozi katere ga vodi ženski princip, Boginja.

SPIRALNI TOK RASTI

Boginja se razodeva skozi troedinost, čeprav se včasih zdi, kot da obstajata samo bela in črna Boginja, Boginja v njenih skrajnih razodevanjih, v polih. A to je le način, kako je ženski princip cikličnosti vedno oplemeniten in dopolnjen z moškim principom, ki je linearnost. Premočrtnost, ki povezuje dve točki na način, da ena izgleda kot začetek in druga kot konec. Brez moškega principa bi Boginja večno krožila sama v sebi, se človekov inkarnacijski ciklus ne bi nikoli končal. Brez ženskega principa, ki je cikličnost, pa bi se rodili enkrat samkrat.

A oplemenitena drug z drugim svet držita v ravnotežju. Moški in ženski princip. Adam-Eva, ki v resnici nikoli nista bila ločena in nikoli ne bosta. Tako sta oba principa združena v človeku v spiralni tok rasti, skozi katerega duša izkuša v materiji in se samouresničuje skozi krožni ciklus rojstev in smrti v različna telesa in osebnosti, oplemenitena z linearnim moškim principom. Se rojeva vedno znova in pridobljene izkušnje povezuje, nadgrajuje, dokler jih ne izkusi, zbere in ozavesti vseh ter se človek samouresniči.

Takrat sta v Človeku zopet združena rajska Adam-Eva, vendar osrediščena in celostna. Zopet Eno v človeku, v samouresničenem Mojstru, ki navzven bodisi razodeva eden ali drug princip ali pa oba. Odvisno od zaveze, ki jo je sprejel v duši pred rojstvom v telo in osebnost, skozi katero se samouresniči.

MARIJA – TROEDINOST BOGINJE

To je zmogla Marija, ko se je samouresničila v inkarnaciji, v kateri jo poznamo kot Jezusovo mater, a prezremo, da brez nje tudi tega rojstva ne bi bilo. Brez nje, ki je zmogla biti Boginja v telesu in osebnosti Marije ter iz zavedanja biti, ljubiti in zaupati v vse, kar se ji je razodelo iz čistosti njenega duha. In to tudi živeti. Tudi njen sin je bil utelešen in izražen ženski princip, čeprav v moškem telesu.

Marija – Boginja-devica je z rojstvom Jezusa postala Boginja-mati, Boginja izobilja in ustvarjalnosti, dokler ni ob križanem Jezusu izrazila črno Boginjo preobrazbe. Trojni ciklus, skozi katerega je spremila sina, skozi njegov lasten trojni ciklus.

Marija je spočela, donosila in rodila Jezusa – Boginjo. Bila ob njem v odraščanju v svojem polnem razcvetu kot Boginja-ženska in ob njem kot Boginja preobrazbe, ko je navidezno umiral na križu, a se hkrati že na novo rojeval. Iz navidezne smrti porajal novo rojstvo. Vstajenje, katerega priča je bila Marija. Ob njem, ko je bil položen v grob in ko je ponovno vstal.

Vse faze, vsi procesi življenja so vedno vsebovani drug v drugem. Ko se nekaj rojeva, hkrati že umira in obratno. Trojna členitev razodevanja Boginje v neskončnost. Staro umira, da se lahko novo rodi. V življenju vsakega človeka, velikokrat, celo v ritmu enega samega dneva. Ko umiramo sami sebi staremu, da se lahko doživljamo na novo. Spočenjamo, rojevamo, živimo, umiramo…

Tako, kot je ob rojevanju Mojstra Kristusa umrl Jezus, ko se je Jezusova volja umikala in umaknila Kristusovi. Kot je ob umiranju na križu že ponovno vstajal, se rojeval na novo. Trojna členitev, vse v vsem.

ČRNA BOGINJA

Črna Boginja, Boginja preobrazbe, razkroja in umiranja nas vodi navznoter, v lastne nerazodete vidike. Nas pelje v globine nas samih, v navidezno največjo temo, kjer pa vedno sveti svetloba duha, resnice. Lastne notranje zvezde repatice, ki edina pozna našo resnično voljo, ki se iz naše biti lahko razodeva tudi za zavedanje osebnosti. Črna Boginja je naš nezavedni vidik, ki se ga bojimo, ker nam je neznan. Je naša intuicija, ki se izmika razumu.

In je obenem zamolčana in prezrta, celo namenoma izbrisana Boginja starega, predpatriarhalnega in predkrščanskega sveta, ki pa še vedno živi v našem nezavednem spominu. Iz časov, ko je bil svet še uravnotežen, ko ni bil vladavina razuma in je Boginja še imela neločljivo mesto ob Bogu. Saj nikoli nista ločena, temveč Enost Boga-Boginje. Zato še danes po vsem krščanskem svetu častijo tudi črno Marijo in množično romajo v njene cerkve.

PRAZNIK NOVEGA

Marija je zmogla ob nežnosti, milini in brezpogojni ljubezni biti tudi odločna, trdna, močna. Je zavedajoč se rušila staro, da bi pripravila mesto za novo in na svet prinesla novo luč. Novo zavedanje. Ni bila blažena med ženami, ker je rodila Jezusa, temveč zato, ker je prinesla milino, ljubezen in sočutje med ljudi, ki tega niso poznali. Ker je razodevala pozabljeno Boginjo v vladavini Boga.

Zato naj bo letošnji božič tudi praznik nje, prezrte Marije. In prezrte Boginje. Tudi tiste črne, ki znotraj tebe čaka, da se je zaveš in jo sprejmeš, kajti pomaga ti premagovati temo in se roditi v novo luč zavesti. Praznik rojstva v resnično Novo leto, v nove nivoje zavesti. Tebe novega.