Mag. Anita Škof

KARMA DO SAMEGA SEBE

Odnos do samega sebe je izvorni odnos, ki ga v resnici sploh lahko izkusimo. Vsi ostali odnosi so le posledica odnosa, ki ga imamo do sebe. So le njegova odslikava navzven. Kolikor ljubiš sebe, toliko te bodo drugi. Kolikor spoštuješ sebe, te bodo drugi. Kolikor sebe  postavljaš na prvo mesto, toliko te bodo drugi. Vse, po čemer hrepeniš v odnosu z drugimi ljudmi, je le pokazatelj tega, kako si naravnan do sebe. In vse, kar doživljaš trpljenja, le posledica tega, da sebe ne ljubiš dovolj.

NOTRANJI PREOBRAT

Pred božičem mi je najboljši prijatelj izrekel besede, katerih se niti ni dobro zavedal, a so globoko zarezale vame: »Rada bi žela, česar nisi sejala.« A izrečene so bile in pripravljene za mojo rast.

Zabolelo me je v dno srca, solze so privrele po licih in morala sem vstati, se umakniti v samoto, da sem lahko začela premlevati slišano. Najprej skozi osebnost, ki se je spraševala, kako je lahko tako nečuteč, saj se vendar že celo življenje razdajam za druge. Tudi zanj. Vedno najbližjim na razpolago, tudi za ceno tega, ali se sama ob tem res dobro počutim oziroma tako, da se prilagodim in svoje plane postavim na drugo mesto. Se reorganiziram zato, da sem lahko skupaj z ljubljenimi ali pa njim v pomoč. Velikokrat, čeprav znam tudi odločno reči »ne«, se umakniti in biti sama sebi dovolj. Takrat celo najbolj uživam.

In ko je osebnost izjokala solze bolečine, žalosti in nerazumljenosti, je nastopil mir. Mir, kot zatišje pred nečem, kar se je šele pripravljajo. In se je dogodilo. Na božični dan. Ko sem v meditaciji sebi povedala, da res nisem mogla žeti, česar nisem sejala.

ODNOSI Z LJUDMI – ODSLIKAVA ODNOSA DO SEBE!

Ko sem si iz srca povedala, da je vse, kar sem doživljala bolečega v odnosih z drugimi, le odslikava mojega odnosa - do mene! Predvsem sem žela od drugih to, kar sem sejala do sebe. Kakšno mogočno prepoznanje v tistem svetem trenutku, ko sem bila pripravljena to tudi preliti v življenje.

Čeprav to zavedanje zame ni bilo novo, saj sem ga še posebej intenzivno izkušala skozi mnoge okoliščine in izkušnje lanskega leta, predvsem v zadnjih mesecih, ko sem se na razne načine dobesedno razsuvala, da bi se lahko na božični dan, za novo leto res rodila na novo in v novo stopila – nova.

Z novim odnosom do sebe, ki bo odseval v vseh mojih ključnih odnosih v življenju kot tudi »naključnih«. Sebe postaviti na prvo mesto in samo biti, ljubiti, zaupati. Tako živeti kodo troedinosti – do sebe. Šele nato pridejo na vrsto drugi.

Preobrat zame je bil tisti notranji klik, ki je tako čudežen v življenju posameznika, ko od zavedanja oziroma dobro znanega »saj vem«, skozi mnoge izkušnje trpljenja toliko zrasteš, da se prebiješ do točke zavesti, ko v sebi zbereš notranje moči in se zavedanje prelije tudi v zavestne in odgovorne izbire, v življenje samo. V akcijo, izkušnje in doživljanje na novo.

PAST »RAZDAJANJA«

Ja, res sem se dolgo razdajala – za druge. Ker so nas nekako naučili, da smo tu zaradi drugih. Da je »duhovno« in zaradi »popravljanja karmičnih dolgov« to potrebno. Da je to naše »poslanstvo«.

Kakšno »poslanstvo« neki! Od nikoder nismo poslani, da bi karkoli počeli za druge. Ko pa se prebujamo v zavedanje in spoznavamo voljo svoje duše po izkušnjah v tej inkarnaciji in ko ta prepoznanja tudi živimo, smo preprosto sebi zvesti. In tako avtomatično delujemo tudi navzven, v odnosih z drugimi, »popravljamo karmo« do drugih in »opravljamo svoje poslanstvo«.

KARMA DO SEBE

Kdaj pa nam je kdo kaj povedal o – KARMI DO SEBE? O vsem, kar smo dobesedno dolžni sebi? Meni še nikoli nihče, razen sama sebi iz lastne notranjosti.

Koliko sem res dajala sebi? Koliko »popravljala karmični dolg« - do sebe? In kakor mi je rekel prijatelj – le kako naj bi žela v odnosih z drugimi to, česar v odnosu do sebe nisem znala živeti v polnosti? Ko sem bila običajno druga na vrsti in drugi pred menoj, kljub temu, da sem se tega že dolgo zavedala. Prvi korak je bil tako storjen že davno, zmanjkalo me je v izkušnji. V procesu stvarjenja se tok od misli, zavedanja, lahko ustavi pri besedah oziroma ostane le pri besedah in ni udejanjen.

Če ne poskrbiš, da se znaš sam ustaviti, kako lahko hrepeniš po miru okrog sebe? Če ne znaš spoštovati sebe, kako lahko pričakuješ, da te bodo drugi spoštovali? Če se ne ljubiš, kako lahko pričakuješ, da bodo ljudje, ki te obkrožajo, živeli ljubeč odnos do tebe? Če sam sebi ne posvečaš dovolj pozornosti ali pa sploh ne, kako lahko to pričakuješ od drugih? In tako v  nedogled.

KAR SEJEŠ SEBI, SE TI VRAČA SKOZI DRUGE!

Edini resničen odnos je odnos do samega sebe. Kar seješ v odnosu do sebe, se ti vrača skozi druge ljudi. Ja, se ti vrača skozi druge! Ne samo, kar seješ v odnosu z ljudmi, temveč prvenstveno, vedno in povsod – to, kar daješ ali ne zmoreš dajati sebi, žanješ skozi druge!

Kajti odnosi z ljudmi in drugi ljudje so samo odslikava tega, kako doživljaš sebe. Če imaš občutek, da si sam in osamljen, se vprašaj, koliko daješ pozornosti sam sebi in koliko uživaš v družbi s seboj? Če tega ne zmoreš, tudi v zunanjosti ne boš našel družbe zase. Če se zdiš sam sebi neprivlačen, če si prepričan, da nisi vreden ljubezni, le kako naj jo doživljaš od drugih? Si jo sejal do sebe, da jo pričakuješ od drugih? Če ne zmoreš sebe pogledati v oči in si reči: »Ljubim se«, kako bi to lahko želel od drugih?

Ustavi se in se zavedaj, da si se rodil - zaradi sebe! Ne zaradi drugih. Torej, kakršenkoli misli gojiš o sebi in do sebe, to najprej odslikavaš v svet. In ti to potem nazaj sporočajo ljudje, na mnoge načine. Kajti, nihče ti nič ne dela in nihče ni nič kriv. Zato se je modro ustaviti in se vprašati: »Kaj odnos, besede in dejanja tega človeka do mene - meni govorijo o meni? Katere energije, misli, čustva, besede, dejanja so tista, ki jih doživljam od drugih ljudi?«

Ko si te občutke, svoj način doživljanja odnosa z vsakim človekom, s katerim ste v odnosu, popišete na list papirja, boste po pravilu lahko pred te stavke postavili ključni stavek. »To počnem sama sebi. Tako razmišljam o sebi.«

Ko se boste te naloge lotili iskreno, boste šele spoznali, da ste v prizadevanju biti nekdo, biti v družbi, biti sprejet in ljubljen, zgrešili pot. Da ste stopili na pot, ki je bila usmerjena k drugim, namesto vase. Zdaj samo spremenite zorni kot gledanja in v rokah imate čudežno palico, s katero lahko odčarate stari način razmišljanja, ubesedovanja in delovanja. In tako bo vaše življenje zasijalo v novi luči, ožarjeni  s svetlobo zavedanja.

VZPOSTAVLJANJE ODNOSA S SEBOJ

Vi ste tisti eden in edini, s katerim morate vzpostavljati in negovati odnos! Saj se rodite vase, iz sebe, zaradi sebe. Okolica vam to, kar vi v določenem trenutku ste oziroma, kakor doživljate sebe, le odslikava. Kajti prvenstveni odnos vseh odnosov je odnos do samega sebe. Edini resničen in edini možen. Zato pozornost od odnosov z drugimi prenesite v odnos s seboj, z opazovanjem sebe, z doživljanjem sveta s samim sabo, skozi sebe, do sebe.

Spremeni sebe in spremenil se bo svet. Kajti sebe neseš s sabo povsod, kamorkoli greš. Lahko zamenjaš lokacijo bivanja, službo, partnerja, a nič se ne bo spremenilo, če ne boš medtem spremenil sebe. Svojih vzorcev razmišljanja, misli, besed, dejanj. Svoje naravnanosti do sebe. Odnosa do sebe. Odnosa, ki je najpomembnejši sploh. Ki je edini resničen. Vsi ostali so samo posledica.

Torej, ustavi se in se srečaj –  s seboj. Nehaj razmišljati o drugih - kaj so ti storili, rekli in kaj niso. Vse to, kar si doslej izkusil, slišal, doživel – vse te izkušnje obrni vase in si jih oglej v luči zavedanja: »Tako razmišljam o sebi. To govorim in delam samemu sebi.«

PREDAJA SEBI IZ LJUBEZNI

Vsa ta prepoznanja ti bodo ključ do temeljite spremembe, ki bo prihajala od znotraj navzven. Do spremembe zornega kota gledanja. In še enkrat, kar je tako zelo pomembno - vse, prav vse, kar doživljaš v odnosih z drugimi, ti dobesedno kriči o tvojem odnosu - do tebe! Torej ne poskušaj urejati odnosov z ljudi, temveč se ustavi in vse, kar te v vsakem odnosu boli, začni spreminjati v odnosu do sebe. Posledično se bo kot po čudežu uredil tudi tvoj odnos do drugih.

Čeprav je to proces, se lahko odvija zelo hitro. Je posledica tvoje zavestne, odgovorne in trdne odločitve, da je prišel čas, da zaživiš sebe samega, ne drugih. Čeprav ti drugi kažejo, kje te čaka največ dela. A hkrati te čaka največ radosti, ko se boš končno predal – sebi, iz ljubezni do sebe. Tega si vreden in zato si tu.