Mag. Anita Škof

OPUŠČANJE VEZI

V življenju se skozi zavedne in nezavedne izbire misli, besed in dejanj, skozi različne odločitve zapletamo v vezi, ki nas čedalje bolj oklepajo. Oklepajo tako, da nekega dne niti dihati ne moremo več. Tako si pletemo pajkovo mrežo, v katero se nazadnje ujamemo - sami. Skozi vezi, katerih lepljive niti nas ujamejo v lastno past – past vezanosti. V ujetništvo, zaradi katerega trpimo.

Zaradi vezanosti na ljudi, materialno, pretekle odločitve, vse tisto, kar smo nekega dne zavedno ali nezavedno izbrali, se lahko počutimo čedalje bolj ujete v lastna življenja. V odnose, v rutino vsakdana, v spiske obveznosti, katerih ni nikoli konca. V spiske, kaj vse moram storiti.

NIČ NI OBVEZNO!

Nič, ampak prav nič mi ni obvezno oziroma potrebno storiti! Nikdar in nikjer.

Vse, kar doživljamo nasprotno temu, je samo odločitev, ki smo je bodisi nekega dne sami izbrali ali jo prevzeli od drugih. Zato, ker smo dopustili, da nas lastni ali tuji omejujoči miselni in čustveni vzorci, vzorci naravnanosti do samega sebe, življenja in sveta omrežijo v privid materije. Da smo kot muha ujeti v mrežo, ki smo jo sami spletli. Torej jo lahko tudi razpletemo.

Izkusite sveti trenutek, ko se ustavite in si rečete: »Nič od tega, za kar menim, da moram storiti ali reči - mi ni treba!« Vživite se v trenutek tega zavedanja za vsako konkretno situacijo in vsako vez posebej in začutite, kako znotraj zopet doni radost. Kako odpadajo nevidna bremena z vaših ramen. Koliko svobode prinašajo te besede in kako mogočno donijo znotraj vas. Svoboda nevezanosti!

»Nič mi ni treba!« Ponovite si to. In si ponavljajte tako dolgo, da boste kot posledico tega prepoznanja in energije, ki se tako dobesedno sprosti, preobrazi, zamenja, ko to dejansko in resnično začutite iz srca, tudi osvobojeno zaživeli.

OPUŠČANJE VEZI JE PROCES

Ne bo šlo vse naenkrat. Vseh vezi, ki ste jih tkali leta in desetletja, ne boste mogli odvezati čez noč, toda moč za ukrepanje vam da prepoznanje, da ste sami stvarnik lastne resničnosti. Vi tisti pajek, ki se je ujel v lastno mrežo. Kot posledico zavedanja dejstva, da vam nikoli in nikjer nič, ampak dejansko prav nič ni obvezno, boste na novo zadihali. In se šele iz nove svobode lahko ponovno odločali, kaj že od sprejetih odločitev vas še osrečuje, uresničuje, vodi v nove rasti, kje pa ste se zapleti in obstali na mestu. Postopoma boste lahko iz zavedanja, da vam nič ni treba, ampak dobesedno nič, zaživeli na novo.

Sami ponovno izbirali, kaj v življenju res želite izkušati in po čem vaša duša hrepeni. Se boste lahko zopet veselili majhnih reči, ko si boste najprej dovolili odložiti breme velikih reči, ki pa so takšne samo dotlej, dokler jih gledamo in doživljamo skozi naravnanost, da smo dolžni karkoli storiti, da je potrebno, obvezno, neobhodno... Nič, nikoli, nikjer! Edina zaveza, ki pa je pomembna in ste jo dali sami sebi že pred rojstvom v to telo je - živeti in izkušati resničnega sebe.

STE SVOBODNI?

Skozi vezi, ki ste jih pritegnili v življenje skozi izbire, odločitve, misli, besede in dejanja, ste danes bodisi njihov ujetnik ali pa svoboden človek. Ste svobodni?

Se vaš vsakdan odvija tako, kot vi želite, ali imate občutek, da vas vedno čas priganja, da počnete reči, ki jih drugi pričakujejo od vas, da vam je vse skupaj nekako vsiljeno, vi pa se le stežka prebijate iz dneva v dan?

Torej se najprej ustavite in zadihajte. Zavedajte se, da imate v sebi moč vse to spremeniti z eno samo odločitvijo, ki poruši ali vsaj začne rušiti vezi, zaradi katerih se počutite utesnjene, vezane v ta prostor in čas. Ustavite se in izstopite iz iluzije, ki ste jo tako skrbno nezavedno gradili dolge mesece in leta. Imate moč spremeniti in na novo postaviti vse.

ŽIVLJENJE KOT BREME SKOZI IZBIRE OSEBNOSTI

Ne obžalujte energije, ki ste jo tako dolgo vlagali v smer, ki jo je na nekem križišču življenja ali več njih izbrala vaša omejena osebnost. A vaša neomejena duša ni imela pravice glasovanja, ker se niste ustavili, da bi ji prisluhnili. Da bi vam na križišču duša pokazala pot k samouresničenju, k doživljanju samega sebe v najveličastnejši izkušnji. Izpolnjenega, samozavedajočega se človeka, ki izkuša vse, kar materija nudi. A z nitmi, ki jih je izbirala osebnost, ste se zapletli v doživljanje življenja kot bremena.

Kaj vse moram danes postoriti? In čez dva meseca? Komu vse sem obljubil to in ono? In tako dalje brez konca in kraja. Obveznosti, ki ste si jih sami naložili, nikoli ne zmanjka.

Kdaj boste pa vi  na vrsti? Tečejo dnevi, meseci, leta, ne da bi poskrbeli zase in živeli sebe. Ne da bi slišali dušo, ki znotraj vas hrepeni, da končno slišite resničnega sebe in se postavite na prvo mesto. Da odložite vse obveznosti, ki so vas dušile in postanete zopet kot majhen otrok, ki vse doživlja, raziskuje na novo. Se veseli življenja iz hrepenenja po odkrivanju vedno novih reči.

Iti vsak dan v službo, vztrajati v odnosih, ki vas ne zadovoljujejo, otroke voziti sem in tja, z njimi delati domače naloge, skrbeti za red v hiši, za poklicne obveznosti, za to, da vse teče… Je to tisto, zaradi česar ste tu?

OPUŠČANJE VEZI NI NEODGOVORNOST

Kje pa ste – vi? Kdo bo poskrbel za vas, če sami ne boste? To ne pomeni, da ste neodgovorni v življenju od zavez, ki ste jih prevzeli v odnosu do soljudi. Ne pomeni, da jutri ne boste več šli v službo, da ne boste odgovorno opravljali prevzetega dela, skuhali kosila ali karkoli drugega. Lahko pa konec koncev pomeni tudi to.

Ko si boste najprej za vsako situacijo, opravilo, odnos ali karkoli dovolili reči »Ni mi treba!« in to dejansko tudi začutili, boste šele energijsko osvobojeni te vezi. In potem boste lahko svobodno, ne vezano, odločali o tem, ali vas ta služba še zadovoljuje; ali ni morda čas, da tudi mož skuha kosilo, če ne želi biti lačen. Ali pa, da ona pokosi travo, če vztraja, da mora biti to opravljeno vsake tri dni. Da ne greste k tašči na obisk, če tega nočete. Ali pa karkoli drugega. Svobodno, izražajoče se. Odgovorno in predvsem zvesto – sebi.

Kajti doživljanje sveta na način, da vedno zmanjka časa, volje in energije za vas pomeni, da ste neodgovorni do – sebe. To je umiranje na obroke, ko vaša duša ne more izkušati nič novega, se radostiti.

ZAVEZA SEBI

Osebnost se največkrat brani, ko sliši glas srca, ker se hoče držati varnega in preizkušenega, čeprav znotraj teh izbir trpi. Skozi strahove, dvom in nezaupanje osebnost raje izbira ječo življenja, kjer je vse vsaj poznano, kot pa svobodo leta k neznanim višavam, k svetlobi sonca. Saj o tem je lepo sanjati, toda zbrati je treba tudi voljo in moč za spremembo, se odvezati od nakopičenega in poleteti v novo. Za radost in veselje duše in srca.

Za to, da zaživimo edino zavezo, ki kaj velja – zavezo samemu sebi, da si v inkarnaciji odgovarjamo in odgovorimo na ključna vprašanja - kdo sem, od kod prihajam in zakaj sem tu. In ta zavedanja tudi zaživimo. To je svoboda, to je izkušnja Izvora samega in ne vlačenje skozi življenje, umiranje na obroke pri živem telesu.

Ustavi se, preglej vezi, ki si jih spletal in se zavedaj, da imaš moč vse spremeniti. Vedno je v tebi, saj si stvarnik-stvarnica lastne resničnosti skozi izbiro vseh misli, besed in dejanj. Odveži se od vsega, kar te tišči k tlom in poglej navzgor, v modrino neba. Če je tvoj pogled vedno usmerjen k tlom, zamudiš veličastje sončnega zahoda, vzpenjajoče se mavrice, leta ptice in igre oblakov. Zazri se v nebo in sezi k zvezdam, saj ti vendar nič nemogoče ni.

SVOBODA NEVEZANOSTI

Ustavi se, preglej vidne in nevidne vezi, ki te oklepajo v privid materije, v prepričanje, da je sploh karkoli obvezno, potrebno. »Nič mi ni treba!« Ponavljaj si to in iz tega zavedanja se ti bo v tišini in meditaciji razodelo, katere vezi je potrebno najprej odvezati, ker te najbolj stiskajo in katere sledijo nato. Da boš končno ti zopet ti, živel sebe in se postavil na prvo mesto, pa karkoli že to pomeni za morebitne spremembe v življenju.

Ni naključij in nisi se znašel v življenjski situaciji, v kateri si, ne da bi si jo sam priklical in izbral. Torej se začni tega zavedati, modro izbiraj vse in se zavedaj tudi posledic izbir. To je odgovorno ravnanje do sebe in do drugih.

Ko ti prvič srce zašepeče: »Ne!«, to zaživi, čeprav okolica od tebe pričakuje drugače, ker si doslej deloval drugače. Se uklanjal drugim, da na koncu koncev tebe sploh ni več. Čas je prišel, ki je točka zavesti, da se ustaviš, pregledaš lastno življenje in vezi, skozi katere si zamrežen. In začneš odvezovati, kar si zavezal. Da zopet zadihaš in življenje zasije v vsej lepoti. Da boš končno svoboden zopet mogel izbirati. Kajti le nevezanost je svoboda.

Odveži se in zaživi, kar ti srce govori. Izstopi iz temačne ječe, ki si jo sam izbral, v svobodo sonca. To zmoreš, saj prihajaš iz Izvora. Si Izvor sam, ki iz Ljubezni do sebe sploh izkuša v materiji. Ljubi se, saj Ljubezen zmore vse in je Vse. Najmogočnejše, kar je, zaradi česar sploh obstaja vse. Zavedaj se svojih notranjih moči in jih za lastno veselje in samouresničenje neomejeno zaživi tudi v materiji.