PASTI DUHOVNIH GIBANJ IN ISKANJ

Ljudje zapuščajo uveljavljene religije, da bi našli odgovore na vprašanja, ki vrejo iz notranjosti. Nekateri so jih našli v novodobnem duhovnem gibanju ali pa so prestopili v druge religije. V iskanju instant razsvetljenja so mnogi postali le še bolj zmedeni. Poskusijo to in ono, pa hitro  ugotovijo, da zopet ni tisto pravo. In iskali bodo in ostajali nepotešeni, dokler se ne bodo ustavili in prisluhnili svoji notranjosti, kjer so vsi odgovori.


Obrat navznoter

Materializem, potrošništvo, moč, denar, slava, pehanje za še več, tehnika in tehnologija, ki nas zasužnjujeta in oddaljujeta od zavedanj srca … Smo zato tu, je to vse? Mnogo ljudi čuti praznino v lastnih življenjih. Zato iščejo in se prebujajo. Mnogi so poskušali najti in tudi so našli nekatere odgovore na hrepenenja in pričakovanja v novodobnem - »New Age« gibanju, ki je v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja dodobra prevetrilo zatohlo (ne)duhovno ozračje Zahoda. Vanj je vneslo modrosti Vzhoda, ki se že dalj časa bolj poglobljeno zazira vase in prinaša odgovore na mnoga duhovna vprašanja, saj človeka usmerja navznoter.

Gibanje je dodobra pretreslo tudi zahodne Cerkve, saj so ljudje začutili moč svobodne izbire v nasprotju s prepovedmi in zapovedmi okostenelega sistema. Svobodo izbrati tisto, kar je ljudem po meri. Svobodno so začeli preizkušati vse, kar bi jim lahko dalo odgovore in jih izpolnilo. Ljudje so se začeli prebujati na razne načine.


Predhodnica Zlate dobe

To je bila predhodnica časa, ki ga že živimo tukaj in zdaj in ga je Jezus Kristus napovedal z besedami: »Če jaz ne odidem, Sveti Duh ne more priti. In ko pride On, Duh Resnice, vas bo uvedel v vso Resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal in oznanjal vam bo prihodnje reči!«

Doživljamo ga kot veliko duhovno prebujenje, preobrat navznoter. Izkušanje tega, da ima vsak lahko lastno pot, svojo resnico in individualen odnos do Boga-Boginje, enosti, univerzalne Resnice.

Ljudje doživljajo nadčutne zaznave, komunicirajo z vzporednimi svetovi svetlobe in teme, kanalizirajo sporočila in nauke svetlobnih bitij, Mojstrov luči, Boga-Boginje in drugih stanj zavesti. Vidijo v preteklost in prihodnost, energijsko in duhovno zdravijo, izvajajo in doživljajo čudeže… Veličasten proces, skozi katerega se prebujamo v Zlato dobo, ko potujemo navznoter.


Nekritično presajanje tradicij Vzhoda na Zahod

Na Zahodu že nekaj časa pričamo pravi poplavi duhovnih tradicij z Vzhoda - budizem, zen-budizem, hinduizem, joga, tibetanske vaje za pomlajevanje, tai-chi, feng-shui, ajurveda, akupresura… Prihajajo guruji z Vzhoda, ljudje množično romajo v indijska in druga svetišča, k učiteljem in jogijem. Izhajajo gore knjig, ki ljudem približujejo vzhodno modrost.

Mnogokrat pa so nekritično in neustrezno poskušali preprosto presaditi tisto, kar je tisočletja delovalo in izviralo iz nekega duhovnega okolja in tradicije, v popolnoma drugo in drugačno. Ni šlo in nikoli ne bo šlo, saj ni znak duhovne rasti že samo dejstvo, da hodiš po evropskih mestih oblečen v haljo ali karkoli drugega. Ni dovolj, da te prevzame drugačnost, ki se kaže navzven in te na začetku navduši. Pomembno je, da te notranje obogati in ti pomaga pri notranji preobrazbi.


Pasti duhovnih gibanj

Dostikrat so se novodobni pojavi izrodili v lastno nasprotje, ko je bilo cenjeno marsikaj samo zato, ker je bilo drugačno in od drugod. Nič ni v resnici od drugod, saj vse izvira iz istega vira. Nevarno je lahko samo avtomatično presajanje, ker potem ne prihaja več iz srca, temveč postane forma, oblika brez vsebine, ljudje pa njeni ujetniki. Novo čaščenje, srca pa še vedno prazna, če se ne zmorejo odpreti resničnemu viru, ljubezni znotraj.

Od začetnega navdušenja in zagona so se počasi tudi brezštevilna novodobna gibanja okužila z boleznijo starejših sester religij. Začela so iskati moč, slavo in oblast na račun čim večjega števila zaslepljenih privržencev. Pričali smo mnogim informacijam o tem, kako so samozvani guruji cele skupine ljudi v pričakovanju odrešenja ali apokalipse popeljali v množične samomore. Slišali o učiteljih, katerih učenci morajo »duhovno rast« dokazati tako, da razprodajo imetje in ga poklonijo ali prepišejo na spoštovanega učitelja… In še marsikaj drugega. Pa ne samo o učiteljih z Zahoda, marsikaj »gnilega se godi tudi v deželi Kranjski«. Kadarkoli se vmeša človeški ego, ki ne zmore več delovati iz srca, iz resnične ljubezni, je rezultat isti – tema.


Pasti duhovnih iskanj

Ljudje zapuščajo uveljavljene religije, da bi našli odgovore. Nekaj, kar bi jim osmislilo prazna življenja. Mnogi so jih našli v novodobnem duhovnem gibanju ali pa so prestopili v druge religije. Tako začasno le zapadejo v nov sistem ali pa brezglavo letajo sem in tja, od enega sistema in učitelja do drugega. V iskanju instant razsvetljenja so mnogi postali le še bolj zmedeni. Poskusijo to in ono, pa na koncu ugotovijo, da zopet ni tisto pravo. Zamenjali so že ničkoliko tehnik in metod, preizkusili vse vrste meditacij, prebrali vso novodobno literaturo, poznajo vse učitelje, pa niso zato nič srečnejši, nič bolj izpolnjeni, nič bolj ne izkušajo ljubezni, po kateri hrepenijo.

In iskali bodo in ostajali nepotešeni, dokler se ne bodo ustavili. Kajti vse to so samo pripomočki na poti, ne pa Pot sama.


Ustavi se in prisluhni - sebi!

Dokler iščeš avtoritete, ki ti bodo govorile ali zapovedovale, kako razmišljati, čustvovati, delovati in živeti, si v pasti, ker nisi pripravljen prevzeti odgovornosti za lastno življenje. Ker se bojiš odgovora na vprašanje, kdo si - ti! Tako si samo eno pranje možganov zamenjal z drugim, zrasel pa nisi dosti. Samo izkušnjo si pridobil. Važno je, kaj boš z njo storil.

Dokler boš iskal izven sebe, se sprijazni s praznino, ki jo občutiš. Morda še potrebuješ takšne izkušnje za rast. Nič za to. Toda zavedaj se, da jih tako vedno znova sam ustvarjaš. Šele, ko se boš zmogel ustaviti, biti v tišini, si zaupati, stati sam in črpati iz lastne notranjosti – si bližje  samouresničitvi. Samoizpolnitvi.

Ko si v srcu, v notranjem druženju s samim seboj, so ti odprta nebeška vrata v nivoje zavedanja, ki jih skozi tvoje srce lahko tvoja duša in duh resnice razodeneta zate. Znotraj so odgovori na vsa vprašanja. V tebi je neusahljivi vrelec ljubezni, modrosti, zavedanja. V tebi je celotna enost, torej črpaj iz tega edinega in resničnega vira, ki je od vedno za vedno v tebi. Le ti nisi hotel slišati, le ti se nisi hotel ustaviti.

Ker je bil strah slišati glas srca premočan. Ker v svetih trenutkih odstiranja tančic že itak veš, kaj ti govori srce in kam te vodi. Ti govori o tem, kakšne spremembe v življenju so in bodo potrebne, da boš živel in izražal sebe. Zato še vedno doživljaš praznino življenja.


Zaupaj SI!

Najveličastnejše pa je, da ti praznine, ki jo čutiš, ni treba napolniti z ničemer. Samo balast okrog sebe je potrebno prepoznati in odložiti, da se polnost notranjosti lahko razlije navzven. Da se iz tebe popolnost Boga-Boginje, enosti in ljubezni lahko razlije, skozi tebe zaživi, kajti to si v resnici ti. 

Zato so religije, sveti spisi in obredi, učitelji in knjige samo pripomoček na poti, ki pa jo lahko prehodiš le sam. So resnični le v toliko, v kolikor ti hkrati tudi povedo, da si lastno resničnost ustvarjaš sam s svojimi mislimi, besedami, dejanji. Če ti povedo, da je vse že v tebi, ne v njih. Če te na noben način ne vežejo nase, temveč ti le pomagajo na poti samouresničitve. Biti to, kar že si in izražati to, kar že si. Kajti religija ni vera. Religija je sistem, ki lahko vero ubije.

Vera je Zaupanje. Zaupanje vase, v lastne notranje moči in uvide iz notranjosti. Vera je notranje vedenje, da je vse popolno in točno takšno, kot mora biti. Je sprejemanje volje duše in ne volje osebnosti. Vera je ljubezen, ki gore premika. Je znotraj, v tebi. Zato se ustavi in samo – BODI, saj že SI.