RAK – BUDNICA V ŽIVLJENJE (1)

»Raka imate.« Koliko ljudi je že vztrepetalo ob teh besedah in koliko nas je bilo na tem, da jih slišimo. In kolikokrat se je že zaradi njih sesul svet tistega, ki jih je slišal in vsem okrog njega. Da, stari svet, zaradi katerega si je posameznik sploh priklical v življenje izkušnjo rak. Da ga duša iz omreženosti v životarjenje osebnosti prebudi v novo Življenje, bodisi v tem telesu bodisi v naslednje Življenje. Saj to je hkrati priložnost, da vsaj duša odide ozdravljena in pomirjena.

Vse, kar doživljamo, si sami prikličemo v fizično dimenzijo. V življenju se ne moremo znajti v okoliščinah, ki si jih nezavedno ali zavedno sami ne bi izbrali. In izkušnja rak je eden bolj drastičnih klicev duše lastni osebnosti. Ne zato, da odide, temveč zato, da - zaživi! Naša odločitev je, kako se bomo odzvali na potrebo duše, da znotraj te osebnosti in telesa na novo zaživi. Da se tako ponovno rodite.

In ne zato, da razmišljate samo še o tem, da vas čaka smrt. Čeprav imate tudi to možnost. Vendar ste si izkušnjo rak priklicali kot klic k vstajenju, prebujenju. Da prepoznate, kje v življenju ste skrenili s poti, ki si jo je duša izbrala že pred utelešenjem. Ker osebnost ni zmogla slišati, je izbirala stranpoti in na njih trpela. In trpljenje osebnosti se je navsezadnje odrazilo tudi v telesu. Ko ste se na življenjske izkušnje odzivali z bolečino, zamero, jezo, razočaranjem in prizadetostjo, jih zapirali vase, obenem pa nič ukrenili, da bi bilo drugače, so vas začele te energije dobesedno požirati od znotraj, vašo življenjsko energijo.

Tako, kot rakaste celice napadajo in požirajo zdrave celice. Ko se duša pod tiranijo in izbirami osebnostmi nima več česa veseliti, je tu rak. Da se bodisi do konca požrete in odidete v novo telo, novim izkušnjam nasproti, ali pa preizkušnjo prepoznate, tukaj in zdaj ter ozdravite telo in osebnost.

NI NEOZDRAVLJIVIH BOLEZNI

Ni neozdravljivih bolezni, so samo »neozdravljive« osebnosti. Tiste, ki tudi v tej izkušnji ne zmorejo in nočejo slišati, da so za vse v življenju odgovorne same. Da si vse sami prikličemo z izbiro misli, besed in dejanj, zavednih in nezavednih. Če je bilo življenje do sedaj životarjenje skozi nezavedne izbire, doživljali pa smo posledice skozi nezadovoljstvo in praznino, smo si pripravljali pogoje, da odidemo iz tega telesa in življenja, ki nam nista v radost.

Le sami lahko ozavestimo, zakaj smo izbrali izkušnjo rak in začnemo spreminjati sebe, svoje izbire, odločitve, celotno življenje, če je potrebno. Da nam bo zopet radostno živeti in ne skozi životarjenje čakati smrt. Ko smo izkušnjo sposobni videti kot zunanji opazovalec, se zavemo, da je le pospešeno doživljanje nezavedne izbire, da odidemo novim izkušnjam, celo novim inkarnacijam naproti.

Zakaj le? Ker se ne zavedamo, da bomo vse, česar v tem življenju nismo ozavestili in premaknili v najvišjo izkušnjo duše, nesli s seboj. Vse zapise nesrečnih energij in izkušenj, ki so nam že zdaj v breme. In ponavljali bomo isto zgodbo,  morda celo več zaporednih življenj. Lahko pa se prebudimo in nehamo prelagati odgovornost za lastne izbire na druge, na naslednje življenje, nekje in nekoč.

KAJ MI RAK SPOROČA ?

Modra izbira je ustaviti se in se vprašati: »Zakaj sem si izbral izkušnjo rak? Kaj mi sporoča duša?«

Kdo sem in zakaj sem tu? Če smo to vprašanje odrivali na rob zavesti do zdaj, je tu budnica - izkušnja rak! Če se z njo odgovorno in zavestno soočim, jo sprejmem kot učiteljico, kot sopotnico na poti prebujanja in duhovne rasti, tedaj sem energijo in odgovornost za lastno življenje zopet ponotranjila. Sem se nehala boriti z njo kot s sovražnikom, ki ga je treba poraziti, temveč skozi njo zrasla. Z borbo proti čemurkoli izgubljamo moč in energijo. Šele, ko v popolnosti sprejmemo, se iz resnične notranje moči tega tudi osvobodimo! In šele svobodni lahko svobodno izbiramo.

Saj zato smo izbrali to izkušnjo, da se skozi njo soočimo – s seboj! Verjetno prvič v življenju ali vsaj najbolj korenito. To je priložnost za rast. A ni nujno, da se odločimo tako. Saj svobodna volja je najvišji stvariteljski akt. Lahko se odločim, da brskanja po lastni notranjosti, kjer so odgovori na vsa vprašanja o meni, enostavno ne sprejmem. Se tega ne grem in pika. Počakam, da odidem, saj je to življenje itak ena sama solzna dolina. Najsvetejša odločitev, katere niti Bog ne spreminja.

SAM SEBI EDINI RESNIČNI ZDRAVILEC!

A to je reakcija osebnosti, ki nočejo in ne želijo biti ozdravljene, ker raje odigrajo vlogo žrtve. Ali pa za kakršnokoli spremembo predvsem niso pripravljene same nič storiti. Same! Saj edino to je možno.

Samo čakati, da nas bodo ozdravili zdravniki, operacije, terapije, tablete in zdravilci, je iluzija. Je zanikanje in nesprejemanje odgovornosti za lastno življenje. Je beg pred resničnostjo, pred soočanjem s seboj, z vsem, kar smo nakopičili nesrečnih energij, da nas razžirajo. Saj ne mislijo zdravniki naših misli, ne izrekajo naših besed in ne živijo naših dejanj. Lahko odrežejo, pa s tem vzroka izkušnje niso odpravili, le bolj ali manj uspešno njegove posledice. Torej lahko naslednjič spet režejo. Zdravilec lahko energijsko prečisti vaše blokade, ko pa odidete skozi vrata, razmišljate na star način in jih v istem hipu zopet prikličete. Tako se lahko na »čiščenje« vračate vsak dan.

Spremeni sebe in spremenil se bo svet! Spremeni misli, besede in dejanja, ozavesti vzroke za to izkušnjo in spremenil boš svoje telo in osebnost. Od znotraj navzven, kar je edino resnično. Ali pa ozdravil dušo, da bo pomirjena odšla v novo izkušnjo in z njo – TI.

SEM!

Osebnost je omejena na to življenje, ki ga doživlja kot edino resničnost. A duša je živela že mnogo življenj, v različnih telesih in osebnostih. Še nobena od njih ni preživela. A kdo potem sem? Ki vse to izkušam in doživljam? Duša, duh, ki oživlja materijo. Večna in neomejena, z odgovori na vsa vprašanja.

Tudi na vprašanje, zakaj sem izbrala izkušnjo rak. V duši so moči, da jo presežem. Da ob vsem, kar ponuja uradna medicina, posežem tudi po najmogočnejšem zdravilcu – lastni notranjosti. Da se začnem zavedati, da sem sama sebi edini resnični zdravilec, ki zdravi od znotraj navzven. Saj so vsi vzroki najprej nastali na energijskih nivojih, skozi misli, čustva, vse, kar sem v življenju izbirala, ter se šele posledično odrazili v telesu. Ker nismo samo fizična bitja, bolezni samo s fizičnimi sredstvi ne moremo ozdraviti.

LJUBEZEN ZDRAVI VSE

Rak. Ali kakršnakoli druga »neozdravljiva« bolezen. Rak, ki se skrije v lupino in čaka, da se vse poleže, preden se spet prikaže. Rak, ki pod trdo lupino skriva mehko in ranljivo notranjost. Skozi take oklepe smo hodili skozi življenje, zidali obrambne zidove pred ljudmi in življenjem.

In hkrati hrepeneli po ljubezni, pa je bili tako malo deležni, ker smo se je v resnici bali. Bali, da bi ne bili ranjeni, a obenem s krvavečim srcem hodili skozi svet. Ker smo se bali odpreti srce in ljubezen dajati. Najprej samemu sebi. Kdo te bo ljubil, če sebe ne moreš? In komu boš verjel, da te ljubi?

Ljubezen je najmogočnejše zdravilo. Ljubezen je namreč vse, kar je in nič ji ni nemogoče. Zajemi jo iz sebe in zaživi njene moči! Začni ljubiti sebe in tako si podariš cel svet.

ZBUDI SE - V ŽIVLJENJE!

Navidezni obrambni zid, lupina poči, ko smo pripravljeni. Ko slišimo diagnozo, ob kateri zaledeni kri, a je hkrati klic k novemu. Ko smo soočeni s potencialno grožnjo smrti, šele morda začnemo ceniti vrednost in lepoto življenja. Nenadoma vidimo, koliko ga je že šlo mimo in postanemo hvaležni za veličastno zemeljsko izkušnjo.

Tako iz notranjosti prejmemo novo moč zavedanja, s katero začnemo - živeti! Početi vse, po čemer smo hrepeneli, pa odlagali na boljši čas - ko bom imel dosti denarja, ko bom v penziji, ko bodo otroci odrasli, ko se ločim, ko zamenjam službo, ko… Nikoli konca pogojevanja. Življenje pa teče dalje in duša nima možnosti sploh še česarkoli se veseliti. Mrtveci pri živih telesih.

Nič več otroške nedolžnosti in hrepenenja po odkrivanju novih reči. Ko ni novih izkušenj, smo nehali rasti. Samo spremembe vodijo v nove rasti. Pa če se osebnost še tako oklepa starega zaradi strahov in se upira spremembi, ki se zdi nemogoča, le poslušati klic duše ter skozi popolno zaupanje in predajo zaživeti to zavedanje, vodi v radosti Življenja. Je Življenje samo.

Duša vam skozi izkušnjo rak kliče iz največjih globin: »Zbudi se v Življenje! Zaživi najgloblja hrepenenja, saj si neomejen! Znotraj tebe so moči to storiti, saj izvirajo iz Izvora samega! Izvor - si ti! Bodi, ljubi in zaupaj - koda troedinosti v izkušnji, skozi katero se samouresničiš skozi telo, dušo in duha!«

 Ko se tega resnično zavedate, lahko izkušnji rak iz srca rečete: »Hvala!«