Mag. Anita Škof

RAK – SOOČANJE Z IZKUŠNJO (2)

Izvedeli ste, da imate raka. Kako se boste soočili z diagnozo, je vaša najsvetejša izbira. Ne glede na svojce, ne glede na vse. Če se želite (samo)ozdraviti, boste ukrepali v to smer. Če želite oditi, boste pač odšli. Tako preprosto. Vaš odziv na izkušnjo je popolnoma individualno pogojen. Ste edinstveno in veličastno bitje, kakršnega na svetu še ni bilo in ga ne bo. Enkratni, zato je tako enkraten tudi vaš odziv.

Morda boste obnemeli v grozi pred smrtjo in v depresiji dočakali prehod iz tega telesa in osebnosti. Morda pa se boste s pomočjo te izkušnje odločili za novo Življenje. Se prebudili in ozavestili vse, zaradi česar ste si izkušnjo rak priklicali. Verjetno boste zdravljenje prepustili uradni medicini. Modro pa bi bilo prevzeti odgovornost za življenje v lastne roke. Tako, da tudi sami kaj ukrenete za to, da bi ozavestili vzroke, jih energijsko, miselno in čustveno prečistili ter opustili za vedno. Tako se izkušnja ne bo več ponovila. Vi pa boste osvobojeni, bodisi v tem telesu ali pa v drugem zaživeli na novo.

SAMOZDRAVLJENJE DUŠE PRED PREHODOM

Tudi to je samozdravljenje, kadar so celice telesa že preveč deformirane. Lahko pa »ozdravite« dušo oziroma energijske zapise, ki bi jih sicer odnesli s seboj in odidete pomirjeni. To potrjujejo tudi moje terapevtske izkušnje.

Ko je bil pred sedmimi leti na prvo terapijo naročen moški z izkušnjo rak, so svojci sporočili, da ga ne bo, ker je prešibak. Čez pol ure je klical, da zagotovo pride. Ko sem ga videla, sem vedela, da je prišla duša po odvezo in osebnost slišati besede, ki jih od svojcev ni mogla. Ko je legel na mizo, sem bila prvič v izkušnji in preizkušnji, da nekomu povem, da ni prišel po ozdravljenje telesa, temveč duše. Soočila sem ga z dejstvom, da odhaja. Ga popeljala skozi odvezovanje od vsega, česar se je osebnost še oklepala, v svetlobo, nazaj domov, v duhovna prostranstva. Še isti večer se je njegova duša v bleščeče beli svetlobi prišla zahvalit za pomoč pri prehodu. Naslednji dan so svojci sporočili, da je umrl. Duša je odšla pomirjena, čeprav je osebnost upala, da prihaja po ozdravljenje telesa.

A smo večdimenzijska bitja in vodijo nas kompleksni vzroki za vsa naša dejanja in nedejanja. Zato jih z delom na sebi, z ozaveščanjem preteklih izbir, blokad, miselnih in čustvenih vzorcev, čimveč prepoznajmo in iz nezavednega potegnimo na plano,  osvetlimo z lučjo zavesti in tako prečistimo same vzroke. Saj tako presvetlimo tudi niz posledic teh vzrokov. Tako pridobivamo moč in jo izgublja nezavedno.

BLAGOSLOV BITI SOPOTNIK

Sopotnica materi z izkušnjo rak sem bila od prvega trenutka, ko smo izvedeli za diagnozo, pa do zadnjega izdiha po petih letih. Od prvega dne sem se zavestno odločila, da se popolnoma predam temu odnosu, da sem v celoti ob mami v tej izkušnji. Takrat še nisem zmogla ravnati iz nivoja zavedanja, kakor zmorem danes, toda ta odločitev je bila popolnoma zavestna in brezpogojna.

Hkrati pa sem se čustveno in energijsko tako zavezala temu odnosu, da sem se sama počutila tako, kot se je mama določen dan ali obdobje. Popolna identifikacija z izkušnjo, ki me je dobesedno požirala, ker takrat še nisem znala ravnati drugače. A hkrati sem skozi njo rasla, kot bi ne mogla skozi nič drugega. Se preobražala na toliko nivojih, da se tega nisem mogla niti zavedati. Do najsvetejšega trenutka, ko sem bila prisotna ob njenem zadnjem izdihu, čeprav sem se vedno bala smrti in mrličev.

Z najbližjimi smo se dogovorili, da odhajajoče duše ne bomo zadrževali z jokom in samopomilovanjem nas, ki ostajamo. Ko je bila že v komi, saj duša sliši vse, ker časa in prostora ni, smo ji govorili, naj odide v svetlobo, da jo ljubimo in da bo večno z nami. Čutili smo, da duša nekaj čaka. In je dočakala. Šopek zvončkov od vnukov in obisk najboljše prijateljice zadnji dan. Ko se je poslovila od vseh treh, je mirna odšla.

V trenutku zadnjega izdiha smo se zbrali pri njej, se prijeli za roke in poskušali biti čim bolj v sebi. Tako smo si dovolili, da se nas je njena duša, brez kakršnihkoli predhodnih poglobljenih duhovnih izkušenj, samo iz naših ljubečih in odprtih src, dotaknila v slovo v popolnem notranjem miru. Pravi blagoslov.

Kako nerazumljiva so pota duše lastni osebnosti, pa tako veličastna, ko se jih začne zavedati! In ko je mati odšla, sem vse navzven podeljene lastne moči zopet potegnila vase in bila prvič v življenju cela in svobodna. Preobražena.

MEDOSEBNI ODNOSI

Pri izkušnji rak ali katerikoli drugi »neozdravljivi« bolezni nastanejo v odnosih med obolelim ter bližnjimi posebne povezave, odvezave, dogovori, ki stečejo in tečejo tako v nezavednih kot zavednih nivojih.

Zato se boste z različnimi občutji srečevali vi in vaši svojci. Morda se bodo nekateri odločili in vam stali ob strani. Toda ne to pričakovati ali izsiljevati od njih, to mora biti njihova lastna zavestna odločitev. Pa ne iz občutka krivde ali dolžnosti. Ne bodite še dodatno prizadeti in celo užaljeni, če nikogar ne bo ob vas. Tudi to se lahko zgodi.

Ko se kdo od svojcev ne more sprijazniti z diagnozo, ker ga preveč boli, se lahko oddalji in celo pretvarja, kot da ni nič. Polno neizgovorjenega tako obvisi v zraku, pa tako potrebno bi se bilo pogovoriti, sprostiti nakopičena čustva udeležnih v izkušnji, saj je to še kako pomemben del (samo)zdravljenja vseh. Spregovoriti o stvareh, ki so bile že dolgo »pod tepihom« v odnosih. Odpiranje, opuščanje, odpuščanje, sproščanje nakopičenih blokad in strahov.  Morda celo prvič v življenju drug drugemu izreči »Ljubim te.« Kakšen zdravilni blagoslov ljubezni!

IZGUBLJANJE ENERGIJE Z ZANIKANJEM

Odnos zaprtosti do lastne izkušnje lahko zavzamete celo sami. Iz nje naredite tabu temo. Skrivate diagnozo ter tako izgubljate dragoceno energijo. In imate hkrati soljudi za bolj neumne, kot so. Saj vendar tega ni mogoče prikriti, vsaj dolgo ne. A, če sami sebi ne zmorete reči: »Raka imam«, če za to izkušnjo uporabljate izraze, s katerimi hodite okoli ovinka, kot je »moja bolezen« in podobno, poskušate zanikati njen obstoj oziroma se hočete izogniti soočenju s seboj.

Da, tu je, torej recimo temu rak! Se soočimo sami in o tem spregovorimo z drugimi.

SOOČENJE Z MINLJIVOSTJO

Tudi o morebitni smrti, načinu pogreba, napišimo oporoko. Vaši bližnji te teme težko načnejo, ker čutijo, da bi vas s tem lahko prizadeli in kot da vas s tem že obsojajo na smrt. Ko boste o tem pripravljeni spregovoriti vi, se ne dajte odpraviti s stavki: »Kaj pa govoriš! Saj vendar ne boš umrla! Raje se bori za ozdravitev!«

Če spregovorite o lastni minljivosti, kot je minljiv vsak, to še ne pomeni, da boste že jutri umrli. To je le odgovorno ravnanje, ki bi ga moral pravi čas, še ko je zdrav, opraviti vsak zrel človek. Nihče ne ve, kdaj in kje ga čaka prehod v drugo stanje zavesti, toda z izogibanjem temi ne rešimo prav nič. Če bi smrt ne bila taka tabu tema, sploh v situaciji, ko je prisotna izkušnja rak, bi bilo vse veliko bolj enostavno. Bi lahko o tem svobodno govorili s komerkoli in kadarkoli. Šele energijsko odvezovanje od lastnine, lastnega telesa in osebnosti, svojcev, neizživetih hrepenenj - je svoboda nevezanosti. In samo nevezani lahko ponovno svobodno izbirate vse.

Moji najbližji že dolgo vedo, kakšen način slovesa želim in oporoka je napisana, čeprav sem zdrava. Morda tudi zato, ker sem že dvakrat čakala, da bo izvid pokazal raka. In ni. A že samo možnost, da bi, je v meni prebudila toliko skritih notranjih potencialov, toliko moči zaživeti Življenje na novo! Početi vse, po čemer sem hrepenela in odlašala, ker je bilo vedno toliko drugih opravil, da je mene zmanjkalo - za mene! In sem se končno postavila na prvo mesto, zaživela resnično sebe. Vsaj za nekaj časa, dokler nisem spet utonila v vsakdan in si zopet poslala opozorilo iz duše.

ZAŽIVITE SEBE IN ŽIVLJENJE!

In tako ste naredili tudi vi. Tukaj je, soočite se z izkušnjo in zaživite na novo! Pa četudi te diagnoze nimate, se vprašajte, kako bi živeli, če bi vedeli, da imate samo še leto življenja? Prav gotovo bi večina veliko spremenila. Torej, zakaj čakati diagnozo? In če je že tu, zakaj čakati smrt? Raje zaživite na novo, vse tisto, kar že dolgo nosite v srcu! To je pravo zdravilo za vas iz vaše duše, iz vaših največjih globin.

To zmorete in izkušnja rak je tu zato, da predrami v novo Življenje vas in vaše svojce. Da vas na novo poveže ali pa pokaže, da ste bili že dolgo tujci. Ali pa karkoli drugega, kar si tako edinstveno skoznjo sami sporočate. Prisluhnite si, ozavestite vzroke in spremenite izbire, ki so vodile vanjo. Nato pa osvobojeno - zaživite!