»SEM« NAMESTO »JAZ SEM«

Sem. Vsi smo, pa če se tega zavedamo, ali ne. Skozi vse se razodevamo, vse porajamo in skozi vse ustvarjamo ter hkrati izkušamo sebe. Ko to ozaveščam, pa se začne bolj poglobljeno zavedanje, v katerem zmanjka besed. Besede so namreč le odsev resnice, niso pa resnica sama. Zato se lahko v poimenovanju zataknemo in omejimo širjenje zavesti ter duhovno rast.


Nezmožnost ubesedenja izkušenj notranjosti

Ko želimo nekaj tako veličastnega, kot je uvid iz notranjosti, z besedami preliti v fizično dimenzijo, tega ne zmoremo. Človeški besedni zaklad ima premalo besed. Vseh dimenzij lastne božanske notranjosti še nikoli nismo izkusili, zato za to zavedanje nimamo imen. Z besedami ni mogoče izraziti vsega, kar se razodeva znotraj, ker je prelivanje v besede že materializacija. Enost, absolutna resnica, univerzalna zavest pa še nikoli niso bile v celoti razodete, prezrcaljene skozi točke zavesti človeških bitij v materijo.

Vendar ta proces ozaveščamo zdaj. Začenjamo kozmični ciklus, v katerem bo prvič celotna enost prezrcaljena iz nerazodetega v razodeto. Morda bomo takrat zmogli tudi ubesediti vse, kar se razodeva iz notranjosti.


SEM!

Tako kljub najboljšim namenom, ko izrekam »Sem ljubezen, svetloba, mir,«, nevede in nehote sebe zožujem na samo delček tega, kar sem. Saj vendar nisem samo ljubezen, čeprav sem ljubezen. Niti samo svetloba, čeprav sem svetloba.

Ko poskušam povedati, kdo sem, zmanjka besed. Morda jih niti ne zmanjka, temveč se jih pojavi toliko, da bi lahko naštevala v nedogled. Z vsako pa se v tistem trenutku, ko to poskušam ubesediti, ujamem v past. Pa vendar sem, kajne? Seveda, čisto preprosto. SEM!

Ko se tega zavedam, sem hkrati vse in nič. Ne omejujem se, ne iščem razlag in besed, temveč preprosto - SEM. Kakšno globoko, osvobajajoče in navdihujoče prepoznanje! Nobenega poimenovanja in zoževanja lastne brezmejnosti v vnaprej pripravljene obrazce. Svoboda nove enosti. Prisluhni, kako to zavedanje doni, ko ga izkušaš v notranji tišini. Začuti, kako mogočno je, koliko veličastja in nerazodete sladke skrivnosti prinaša, ko zveni v tebi.


Nov nivo zavesti

Nivo zavesti SEM je nova dimenzija zlate dobe, ki se razodeva iz notranjosti. Ko res SEM, tudi v fizični dimenziji, je to razodetje nove dobe.

To je apokalipsa, ki se udejanja skozi smrti mnogih starih, že preživelih izkušenj, ki se jih oklepata razum in osebnost. Oklepanje starih navad, čustev, miselnih vzorcev, aktivnosti, služb, ljudi in omejitev, ki smo jih izbirali zavedno ali nezavedno in bi jih lahko že opustili, saj nas zadržujejo v starem.

SEM doni skozi novo dobo iz notranjosti in se preliva v fizično dimenzijo. SEM – ime, ki ga poznam samo jaz in je bilo zame napisano v knjigi življenja. Brez besed, kajti besede so misli, preoblikovane v črke in glasove. Ozke v sestavi, oblikovanju, uporabi. Ko brez besed, bodisi izgovorjenih ali neizgovorjenih, stopim še korak globlje v procesu zavedanja ter samo SEM razodevajoče, porajajoče in bivajoče v vsem, kar je bilo, je in bo, tedaj odpade potreba po črkah, zlogih, besedah. Odpade potreba po mislih, ker jih nadomešča notranje zavedanje.

Skozi zavedanje SEM se razodeva zlata doba. Skozi vzpone in padce, skozi borbo med zunaj in znotraj, razumom in srcem, osebnostjo in dušo, dvojnostjo in enostjo. Sami izbiramo.

Ko samo sem, sem enost. Nič izvzetega iz enosti, nič ločenega, nič, kar nisem, saj sem vse, vedno in povsod. Tudi potem, ko pride to, kar imenujemo smrt. Še vedno sem. Življenje, ki je večno in se razodeva v različnih pojavnih oblikah,  v vseh življenjih, prostorih in časih hkrati. Sem, kar je že razodeto in to, kar še ni.  Ker moja osebnost tega še ni zaznala, zame še ne obstaja, čeprav je hkrati že tukaj in zdaj.


Pasti v mantri »JAZ SEM«

Vsakič, ko je bila kritična masa zavesti človeštva pripravljena, so se utelesili mojstri, ki so pomagali še bolj širiti človekovo zavedanje. Ko so Jezusa Kristusa vprašali, ali je prišel razvezat Mojzesov zakon in postave, je odgovoril: »Nisem prišel razvezat, temveč dopolnit!« Ko so ljudje pripravljeni, se za njihovo zavest razodene tudi tisto, kar je bilo do tedaj skrito in nezavedno.

Eno od takšnih sporočil mojstrov je bilo usmeriti pozornost ljudi v zavedanje lastnega božanskega notranjega bistva, biti, Jaza. Preobrat od materialnega navznoter. Odkrivanje lastne božanskosti z mantro oziroma zavedanjem »JAZ SEM«.

Vse, kar prinašajo učitelji, prinaša za človeška bitja tudi pasti in preizkušnje, v katerih se ljudje lahko zataknejo z osebnostjo, nerazumevanjem, nepozornostjo. Tudi v mantri »JAZ SEM«. Tako, da se ljudje niso v vsakem trenutku zavedali, da se nanaša na notranji božanski Jaz. In v tej pozabi s ponavljanjem »JAZ SEM« krepili točno tiste dele osebnosti, za katere bi bilo bolje, da bi jih odložili. In jih bomo morali prečistiti, če bomo želeli doživljati božje kraljestvo na zemlji.

Tudi v tej mantri, predvsem pa v njeni uporabi, smo se soočili z omejenostjo besed. Koliko bistva sporočila se je izgubilo morda z nerazumevanjem tistega, ki mu je bilo sporočeno, kot tudi tistih, ki so mantro širili naprej, med druge narode s prevodi?

Angleščina ne omogoča ločitve osebnega zaimka »I« (jaz) od glagola »to be« (biti), torej se mantra v angleščini lahko glasi samo »I am« (Jaz sem). To velja tudi za mnoge druge jezike. Slovenščina pa omogoča ne samo formulacijo »Jaz sem«, temveč tudi ločitev osebnega zaimka »Jaz« od glagola »biti«, kar pa pomen mantre popolnoma spremeni oziroma ga razširi do neomejenosti. »Sem«.  


Ločenost osebnosti skozi »JAZ SEM«

JAZ SEM način razmišljanja brez zavedanja me omejuje nase in ločuje od vsega ostalega. JAZ SEM namreč predpostavlja tudi drugi pol - tisto, kar si TI. Tako me ločuje od vsega, kar obstaja. Če JAZ SEM, obstaja nekaj, kar JAZ NISEM. Vendar SEM vse, torej je to še en način ločevanja oziroma omejevanja lastne neomejenosti skozi nezavedanje osebnosti.

Če JAZ SEM in TI SI ter JAZ SEM in JAZ NISEM, potem - TI NISI. To me ne samo ločuje, temveč lahko tudi dviguje nad tebe, saj jaz sem dober in pameten, ti pa nisi. Mi daje osnovo, da te kritiziram, obsojam in te poskušam spremeniti.

Uboga osebnost, ki se je ujela v toliko pasti! A, če se ne bi ujela, ne bi imela možnosti prepoznanja, da je čas za novo.


»SEM« namesto »JAZ SEM«

Čas za premik v zavesti. Najprej v poglobljeno zavedanje, da JAZ SEM ne pomeni jaza osebnosti, temveč izključno in samo notranji božanski Jaz. Tudi, če ste mantro ponavljali v zavedanju, da se nanaša na vaš božanski notranji Jaz, delujemo tudi na nezavednih nivojih. Na teh nivojih ste si morda pošiljali omejujoča in ločujoča sporočila skozi mantro JAZ SEM ter se tako kljub najboljšim namenom ujeli v isto past. Ali pa ste celo zavestno tako razmišljali in ločeno doživljali sebe, svet ter druge.

Torej zelo previdno z JAZ SEM, vedno zavedajoči se, kdo to izreka. Ali res vaš notranji Jaz ali jaz osebnosti, ki ga to vodi v ločevanje in omejevanje. Morda pa ste pripravljeni na nov nivo zavesti SEM, ki vodi v zlato dobo človeštva.


SEM – nova enost v materiji

 Ko v sebi »SEM«, ko se tega bodisi zavedaš, ali pa ne, tudi ti, oba samo sva. Sem v sebi in sem v tebi. Ločenosti ni več, sva nova enost v fizični dimenziji. Čeprav ne morem neposredno vplivati na tvoje izbire in zavest, mojega zavedanja to ne spremeni. Ko samo sem, vem, da ni ničesar, kar nisem. Ko sem v sebi in v tebi in ni ničesar, kar ne bi bila, potem tudi ni mogoče, da ti ne bi bil. Sem, sva, oziroma smo. Ni več ločenosti, temveč sem v vsem, kar je bilo, je in bo, brez imen in omejitev.

 Prisluhni znotraj in slišal boš s srcem, kajti razum tega ne zmore. Prisluhni v notranji tišini, kako SEM zveni in kaj ti pripoveduje. Vabi te navznoter, v zlato dobo.