ZAUPANJE VASE

Zaupanje je odločitev, da zmoreš vedno in povsod, ne glede na okoliščine, samo biti in ljubiti. Delovati iz lastne notranjosti na način, kot ti to sporoča tvoj notranji glas, kot ti veleva srce. Srce je mogočen vodnik vsakega, ki stopi na pot prebujanja osebnosti iz sna nezavedanja, kdo je, odkod prihaja in zakaj je tu. Zaupanje je del kode troedinosti – biti, ljubiti, zaupati. Je tretjina nje, skozi katero se človek samouresničuje. 


Brez zaupanja človek ne more stopiti nobenega koraka. Brez zaupanja v to, da jo bodo sprejeli in z brezpogojno ljubeznijo negovali, hranili, vodili, se duša niti inkarnirala ne bi v nemočno telo. Takšna je moč njenega zaupanja, ko se iz brezpogojne ljubezni preda v roke drugim ljudem. Že takoj, ko vdihnemo prvi vdih, zmoremo zaupati. 

ZAUPANJE ODSTIRA UVIDE

Iz zaupanja in zavedanja, da se bomo v nekem življenju samouresničili, duša vedno znova izbira inkarnacije v fizično telo. Iz ljubezni do sebe, kajti duša lahko izkuša samo v zemeljski izkušnji. A čeprav se človek rodi s pozabo o tem, kdo je in odkod prihaja, kje je njegov pravi dom, se rodi tudi s svobodno voljo. In z zaupanjem, da se bo nekega dne ta tančica pričela tudi odstirati. 

Tako se skozi zaupanje v to, kar se pričenja razodevati, kar uvidimo in slišimo znotraj, zmoremo prebujati, se počasi zavedati in spominjati samih sebe. In se hkrati prične tudi borba med svetlobo in temo. Več kot zmoremo uzreti znotraj, večje so hkrati tudi preizkušnje. Bolj nam strah, dvom in nezaupanje, trije kralji teme, prišepetavajo, da nič od tega ni res. Da ni mogoče izpeljati tega, kar ti sporoča srce, da ni resnično in naj se kar lepo držimo starega in preizkušenega. Z izbiro teh glasov, namesto zaupanja v srce, ostajamo v temi nevednosti, neprebujeni. 

Toda nismo tu zato, da bi večno ostajali v temi, saj sonce naše notranjosti sveti tako, da ga nikoli nič ne more zatemniti. Le osebnost lahko izbere temo, nezavedanje in trpljenje, nezavedno ali zavedno. Le osebnost lahko s svobodno voljo skozi razum raje prisluhne glasovom teme kot svetlobi, ki znotraj žari. In tisti največji moči znotraj, ki je tudi del kode troedinosti – ljubezni. Ljubezni, ki je gibalo negibnega in prvi vzrok vsega. Koda troedinosti se razodeva skozi modrost brezpogojne ljubezni. Kar pomeni vedno in povsod biti, ljubiti, zaupati. Tedaj si samouresničen, svoboden, nevezan, razsvetljen. 

DAROVI ZAUPANJA

Po poti prebujanja osebnosti te lahko vodi le zaupanje.
Vsakič, ko zmoreš iz zaupanja tudi prizemljiti tisto, kar vre iz notranjosti, ko zmoreš od notranjega prepoznanja in nato od prve misli preiti k besedam in od njih k dejanjem, tedaj si korak bližje sebi. Vsakič, ko se s popolnim zaupanjem podaš v novo in neznano, si za to bogato nagrajen z darovi, ki si jih omejena osebnost ne more niti zamisliti. Z darovi, ki so nam bili položeni v zibelko že z prvim rojstvom ter so vedno znova in povsod na dosegu roke. Le navznoter je treba seči in si jih vzeti, kajti prihajajo iz neomejenega vira, iz izvora samega. 

A to zmoreš le tako, da se najprej ljubiš, si zaupaš in to tudi živiš. Tako preprosto si, kar ti notranjost razodeva, tudi v zemeljski izkušnji. Zato se rojevamo in prihajamo iz duhovnih dimenzij. 

LE ZAUPANJE VASE VODI V DUHOVNO RAST

Le zaupanje vedno znova odpira nova vrata, pelje v nove rasti. Ko se iz strahu pred neznanim, pred tem, kar nam sporoča, kamor in kakor naš korak v spremembo vodi srce, na pot niti podali ne bi, bi zastali na mestu. Začeli trohneti in usihati pri živem telesu. Veliko ljudi to počne. Tako zatajujejo resničnega sebe, tako se prične pot v trpljenje, v pekel kar tukaj in zdaj. A skozi zaupanje vase bi lahko izkušali nebesa. 

Odločamo se vedno sami. Le mi imamo to moč. S svobodno voljo pa jo lahko podelimo tudi izven sebe. To tudi počnemo iz dneva v dan, pa se potem sprašujemo, zakaj so naša življenja prazna in kakšen smisel ima vse skupaj. Se počutimo ujetnike okoliščin in imamo občutek, da drugi odločajo namesto nas. Kakšna iluzija osebnosti! 

Nihče nam nič ne povzroča, nihče nima te moči. Se pa skozi nezaupanje vase lahko nezavedno odločamo, da lastne notranje moči, namesto, da bi jih osrediščili v sebi, predajamo drugim ljudem in okoliščinam. Zato občutimo, kot da je usoda nekaj izven nas, nam vsiljenega in dodeljenega od ne vem kje. Od nikoder drugod, kot iz lastnih nesrečnih misli, besed in dejanj - o sebi. Iz nezaupanja vase, strahov in dvoma, da nam vrata nebes ne bodo nikoli odprta. 

ZAVESTNA ODLOČITEV ZA ZAUPANJE IN SPREMEMBE

Ustavi se, odloči in si začni zaupati! Zaupati, da zmoreš vse! Saj si stvarnik lastne resničnosti. Stvarnik - izvor sam! In kaj je stvarniku nemogoče? Odloči se in zavestno začni izbirati druge misli, besede in dejanja, če te posledice teh, ki jih izbiraš zdaj, puščajo praznega. Če ti zaradi njih ni več radostno vstati v nov dan, živeti, ljubiti, biti človek v tej veličastni izkušnji na planetu Zemlja. 

Torej se ustavi, sooči s strahovi, dvomi in nezaupanjem. Se odloči in – si zaupaj! Stopi vse korake, o katerih ti je že do sedaj govorilo srce, pa se nisi premaknil.

Prekini partnersko razmerje, za katerega veš, da ni bilo dogovorjeno iz duše že pred rojstvom v vajini fizični telesi in skozi katerega ne doživljaš ljubezni, sreče, izpolnjenosti. Pojdi in izrazi ljubezen tisti ali tistemu, ki jo ali ga je izbralo srce, ne glede ne okoliščine. Tako si zvest sebi.

Zamenjaj službo, opusti vezanost na strah pred materialnim neuspehom in počni tisto, kar ti prihaja iz srca. Če je to iz volje tvoje duše, bo vesolje poskrbelo, da boš od tega lahko tudi živel. S spreminjanjem sebe si prerasel tudi določene odnose z ljudmi, torej se odveži od njih in se odpri za nova srečanja z dušami, ki te bodo bogatila na tvoji poti. Morda te način in lokacija tvojega bivanja omejujeta. Dovolj dobro je bilo včasih, danes je čas za novo. Odveži se, preseli, živi v naravi, če po tem hrepeniš ali pa pojdi v mesto. Raziskuj in spoznavaj samega sebe, poišči nov hobi, začni potovati, če o tem sanjaš.

Življenje in čas, ki ga imamo v tej zemeljski izkušnji, sta predragocena, da bi karkoli odlašali na jutri. Jutri nikoli ne pride in včeraj je že zdavnaj mimo. Tukaj in zdaj je moč, je življenje samo.

Počni vse, po čemer hrepeni tvoje srce, saj le tako boš zvest sebi in boš samouresničeval sebe
, ne glede na to, kaj ti o tem prišepetava tvoj razum, ki hoče biti glavni. Ne glede na to, kaj bodo rekli drugi ljudje, ki še ne razumejo.

Kajti, ne moreš biti sebi zvest, če nisi pripravljen ubirati in celo utirati novih poti, ki jih še nihče ni uhodil. Če vedno poslušal bi le to, kar govori ti razum, kar te prepričujejo drugi. Kje in kdo si pa potem – ti? Zaupaj si, saj samo zaupanje te osreči in samouresniči.

ZAUPANJE GORE PREMIKA

Sprejmi vse, kar ti iz tišine govori srce, nato pa stopi in - zaživi! In tako skozi vsak korak, ki ga zmoreš narediti skozi zaupanje, odpiraš vedno nova vrata, ki te še bolj vračajo k sebi, še bolj izpolnjujejo, skozi katera se odstira vse več uvidov o tem, kdo si in zakaj si tu.

Zaupanje gore premika! Zaupanje zmore vse. Ko se odločiš za zaupanje s popolno predanostjo, to pomeni, da predaš voljo osebnosti volji lastne duše. Tistemu, kar vre iz srca, kar je neomejeno in večno, kar prihaja iz duhovnih prostranstev, a si hkrati tudi ti sam. Saj duh resnice preveva vsako celico tvojega telesa. Ljubezen izvora do samega sebe, ki si tudi ti, vse skupaj drži. Vse atome, vse, kar je. Iz ljubezni. In iz zaupanja, ki pa ga lahko izkuša samo človek.

To je darilo tebe tebi z vsakim rojstvom. Iz ljubezni od sebe se spočneš iz svetega duha, iz volje stvarnika se vedno znova inkarniraš. A zaupanje je ključ, ki te postopoma skozi zavedanje samega sebe, svoje resnične biti, tega, kar se iz tebe razodeva skozi tvoje srce, zopet pripelje nazaj – vate. V izvor vsega.

PREDAJA VODSTVU SRCA

V zemeljski izkušnji te samo zaupanje iz ljubezni do sebe zmore voditi v nove reči. Samo zaupanje vase odpira vrata za zaupanje v druge ljudi. Zato si zaupaj in v novo vstopi neobremenjen s težo starega. Je čas za nove reči, zato se z zaupanjem vase, v stvarnika, ki si in mu nič nemogoče ni, odloči in vse staro opusti. Stopi v novo, ki samo še veličastnejše izkušnje prinaša ti. Saj zato rojen si, da izkusiš sebe, stvarnika, v zemeljski izkušnji.

To lahko storiš samo skozi zaupanje. Zato se odloči, da zaupaš samo še lastni notranjosti, ki skozi tišino ti razodeva vse odgovore. Nato pa iz zaupanja tudi izpelji vse, kar iz srca doni. Kajti le to vodi v nove, zlate dni, v tvoje prebujenje, razsvetljenje. Zaupanje. Iz ljubezni do sebe.