SVETLOBNI
NOTRANJI VODNIKI 


Svetlobni notranji vodniki, angeli, intuicija, šesti čut, glas srca ali kakorkoli jih želimo imenovati, so od nekdaj bili in vedno bodo neločljivi del nas samih, saj smo vsi Eno. Vodnik ni nekaj izven nas, vodnik smo mi sami, čeprav je človeškemu razumu to težko dojeti, ker pomeni sprejeti odgovornost za naša (ne)dejanja. Brali smo, slišali in morda celo izkusili, da so vsi odgovori, modrost, Resnica in Zavedanje že v našem srcu. Vendar jih moramo biti pripravljeni slišati. Odkar sem to pred dvema letoma zmogla sama, me notranji vodniki ljubeče vodijo skozi lastno notranjo nebeško učilnico, skozi katero moja zavest postaja vse bolj Eno z Univerzalno Zavestjo. Notranji vodniki v našem srcu so del nas, ki brezpogojno ljubeče čaka, da ga bomo odkrili, slišali in se z zaupanjem prepustili njegovemu vodstvu. Kajti glas srca nam bo vedno pokazal vrata tam, kjer se osebnost in razum zaletavata z glavo v zid. Tako se začnejo dogajati »čudeži«, ki pa so le izražanje naše duše, nas samih kot energijskih in duhovnih bitij v fizični dimenziji. 

Vodniki, Jaz in Bog-Boginja - Eno

Vodniki so različni vidiki Boga-Boginje in nas, saj smo neločljivo povezani od vedno za vedno. Ne obstajajo vodniki, Jaz in Bog-Boginja, temveč smo vsi Eno. To je hologram, v katerem ni celote brez posameznih delčkov, in ni delčka, ki istočasno ne bi bil celota, katere del je. Tako vodniki niso nekaj izven nas, ampak so mi. Mi nismo nekaj izven Boga, ampak smo Bog-Boginja, na vseh nivojih, brez omejitve časa in prostora. Ni ločenosti, le mi kot človeška bitja to vedno znova pozabimo, ko se rodimo s fizičnim telesom. Vendar tudi s svobodno voljo, s katero lahko razširimo zavedanje o tem, kdo smo, odkod in zakaj prihajamo. Ljudje se ustrašimo spoznanja, da smo Bog-Boginja, saj so nas iz življenja v življenje prepričevali, da je Bog nekaj nedosegljivega, neizrekljivega, nekje visoko, kamor zlepa ne moremo priti. To ni res in nikoli ni bilo res. Bog-Boginja smo mi sami in tako vse božje moči nosimo v sebi. Tega nas je strah, saj pomeni, da so v nas zmožnosti in zavedanje, kako izvajati čudeže in udejanjati neskončne potenciale, ki čakajo, da privrejo na dan. Bodimo torej Bog-Boginja na Zemlji v fizičnem telesu in začnimo udejanjati čudeže. Bodimo Jezus, Buda, Krišna ali kdorkoli hočete – vse lastnosti Mojstrov luči so v nas in čakajo, da se prebudimo iz sna iluzij o tem, da so Bog in vodniki nekje zgoraj in čakajo, da nas bodo vodili. Prevzemimo odgovornost in začnimo voditi sami sebe! Ne ustrašimo se moči in odgovornosti, ki izvira iz tega spoznanja. Ko bomo pripravljeni to sprejeti, se bodo čudeži skozi nas začeli izražati spontano, kot nekaj vsakdanjega, kar dejansko so. Strah nas je, ker naš razum tega ne more dojeti. Srce pa hrani vse spomine, odgovore in čudeže, ki so kdajkoli bili in bodo. To je naravni del nas, le zaupati mu moramo. Bog-Boginja smo, torej tako tudi delujmo, saj se naše notranje moči lahko skozi odprta srca, ki jih ne stiskajo spone strahov, dvomov, nezaupanja in nesrečnih energij, tudi izražajo. Vodniki so posamezni vidiki nas, ki nosijo specifične moči, znanja in modrosti za tisti naš del, ki se mora na določen način izraziti, če hočemo izraziti svojo dušo, živeti radostno in opravljati svoje poslanstvo. Nešteto je možnih načinov izražanja duše in srca in skoznju notranjih vodnikov – kuhanje, urejanje vrta, ustvarjanje čudovitih melodij in vzorcev, negovanje bolnikov, zdravljenje z golimi rokami, videnje v preteklost in prihodnost, izražanje skozi zapisano ali izgovorjeno besedo…

Glas srca - kanaliziranje

Slišati glas lastnega srca in notranjih vodnikov v njem – kanalizirati - zmore vsak, ki je notranje pripravljen. Takrat, ko se zaveš Boga-Boginje v sebi in Enosti ter ločuješ med mislimi, besedami in dejanji, ki jih vodita osebnost in razum ter tistimi, ki izvirajo iz pravega Jaza – iz duše in srca, od koder lahko človeku spregovori večna in absolutna Resnica. Notranja pripravljenost pomeni, da si človek želi biti, kar je - da se ne boji in ne upira, temveč resnično želi izvedeti, kdo je in to tudi izražati. Kanaliziranje ni nič posebnega in rezerviranega za božje izbrance. Vsakdo lahko pride do stanja, ko bo tako kot jaz in mnogi drugi lahko zavestno kanaliziral in iz notranjosti dobil odgovore na vsa vprašanja, ki jih zmore zastaviti. Obstaja več načinov kanaliziranja. Nekdo ima »dar« pisanja, zato spoznanja in prebliske srca zapisuje. Drug je učinkovit v stiku z ljudmi in se izraža skozi izgovorjeno besedo. Tretji pozabi na lakoto, utrujenost in čas takrat, ko slika, muzicira, kuha, planinari, občuduje veličasten sončni zahod ter tako že presega ujetost v prostor in čas ter doživlja čudež srca. Vodniki nam šepečejo skozi sanje in časopisne naslove, nas vodijo v srečanje z neznancem, ob katerem zacveti naša duša. Ob pravem času se znajdemo na pravem mestu in nenadoma vemo, da se bo zgodilo nekaj, kar se kasneje uresniči. Tako nas na tisoč in en način nezavedno vodijo po poti v srce. Stik z lastnimi notranjimi vodniki se lahko naučimo vzpostavljati tudi zavestno in tako, če smo na to pripravljeni, dobiti odgovore na vprašanja in ljubeče nasvete v vsakem trenutku dneva. 

Koraki na poti v srce

Biti in izražati, kar si, v vsakdanjem življenju. To pomeni, da se ne bojiš izražati občutij, da znaš prisluhniti lastnim notranjim potrebam in da znaš, izhajajoč iz njih, reči »NE« soljudem, kadar tako čutiš. Znati reči »ne« zato, da ohraniš pravi Jaz in se ne podrejaš potrebam in zahtevam drugih samo zato, ker so te naučili, da je nevljudno reči »ne«. Kadar čutiš »ne«, izraziš pa »da« zato, da bi ustregel drugim, zanikaš samega sebe. Ne boj se biti, kar si in izražati tega, kar čutiš! To ne pomeni, da si egoist, ki mu ni mar za potrebe in notranji Jaz drugih ljudi, temveč pomeni, da začneš prepoznavati in tudi izražati svoj Jaz, ne glede na to, kako se bo odzvala okolica. Če razmišljaš, kot so te drugi naučili, če reagiraš, kot uči »bonton«, kako boš spoznal sebe? Kako boš ti TI, če se bojiš, kako se bo odzvala okolica, ko ne boš več priden mamin sinček, temveč boš, kar ti tvoje notranje bitje prišepetava, da TI si? Odvrzi spone, ki so ti jih nadeli drugi in bodi, kar si! Ne razmišljaj v okvirih, ki so si jih zamislili tvoji starši in pred njimi njihovi starši. Prekini slepi tok podrejanja okolici zato, da bi te sprejeli in imeli radi. To je iluzija! Na ta način si samo lutka in igrača v rokah drugih. Koliko življenj boš še živel po zakonih, pravilih in vzorcih, ki ti jih vsiljujejo drugi? Kdaj boš ti postal TI? Kadar razkorak med notranjim vodstvom in tem, koliko smo ga sposobni zaživeti, postaja prevelik, tudi glas utihne. Zakaj bi nam še svetoval, ko pa nismo zaživeli niti tistega, kar že vemo? Ni dovolj samo slišati in vedeti, pomembno je to tudi zaživeti, izraziti, kajti le tako smo celostni in zvesti samemu sebi.

Prisluhniti notranjemu vodstvu. Kdaj boš ozavestil, da ne potrebuješ tega, v kar te prepričujejo drugi, temveč boš odgovore, resnico in vodstvo poiskal v sebi? V tebi so vsi odgovori, le ozavestiti jih moraš! Zakaj ne bi končno začel živeti po edini absolutni resnici, ki ti jo lahko šepeče tvoj notranji glas? Kako dolgo boš še sledil vodstvu, ki ti ga iz življenja v življenje vsiljujejo drugi? Ali se še nisi naveličal? Pojdi v tišino, v meditacijo, vase in tam išči odgovore. Zaželi si odkriti, kdo si in se potem tudi izražaj! Najprej pa ozavesti, da sploh ne veš, kdo si in da se ne znaš izražati. Ozavesti, da te vodijo drugi in da iz tega izvira zanikanje samega sebe! Odloči se, da bi rad spoznal samega sebe, potem pa to tudi uresniči in kreni na pot, ki te pelje v srce. 

Biti v tišini s sabo. Sebe lahko spoznaš le v tišini. Ko si v vsakodnevnem hrupu in naglici, ki te obdajata vsak dan, ne moreš slišati notranjega glasu. Je zelo tih in prihaja iz največjih globin, zato ga v hrupu ne moreš ne prepoznati, ne zaslišati, kaj šele mu slediti. Bodi čim večkrat v tišini, ki ima več obrazov. To je lahko meditacija, počitek, sprehod v naravi, kolesarjenje ali karkoli, ob čemer omejimo ali utišamo zunanje vplive, zvoke, hrup… V tem času nismo obremenjeni s skrbmi za prihodnost, s spomini na preteklost, z razmišljanjem in tuhtanjem, temveč se znebimo vseh miselnih dejavnosti, ki obremenjujejo razum. Poskušamo doseči stanje brez misli. Šele nato se lahko spustimo v globine, kjer prebiva naš pravi Jaz. V tišini so možne vse stvari. 

Brezpogojno ljubiti otroka in Boga-Boginjo v srcu. Bog-Boginja v vas že dolgo, potrpežljivo in ljubeče čaka, da ga boste obiskali, mu prisluhnili in delali družbo. Je kot majhen, prestrašen in pozabljen otrok, ki čaka, da ga boste znova našli, objeli in potolažili. Čaka dan, ko se boste spomnili, da ste ta otrok in Bog-Boginja globoko v sebi pravzaprav vi sami! Ko boste sebe objeli in se začeli brezpogojno ljubiti, bo otrok v vas vzcvetel in se razširil preko omejitev, ki sta vam jih postavila vaš Ego in razum. Ko boste postali Eno z njim in začutili, da se lahko ljubite brezpogojno, za vas ne bo več ločenosti, osamljenosti, žalosti in bolečine. 

Brezpogojno ljubiti in sprejemati vse in vsakogar. Ko boste brezpogojno ljubili sebe, boste začutili, da smo vsi Eno. Ko boste spoznali, da iz prestrašenosti, ki izvira iz ločenosti od Boga in otroka v sebi, izvirajo tudi vsa negativna dejanja ljudi, tedaj jih boste razumeli in sprejeli z brezpogojno ljubeznijo. Ko boste ozavestili, da človek tako deluje samo zato, ker je prestrašen in prepričan, da ga nihče ne ljubi, tedaj ga boste zmogli brezpogojno ljubiti. Spomnil vas bo na vašo nesrečo, žalost in trpljenje, ki ste ju doživljali na poti k sebi. Zato boste lahko človeka, ki se še išče, sprejeli takega, kot je. Ko ste se do soljudi sposobni odzivati samo z ljubeznijo in razumevanjem, ste na dobri poti, da boste zmogli v vsakem trenutku svojega obstoja, bivanja in delovanja neprestano kanalizirati. To je razsvetljenje. Razsvetljenje ni nekaj nedosegljivega, nekaj, kar se morda zgodi enkrat in nikoli več. Razsvetljenje je stanje stalne Brezpogojne Ljubezni in sprejemanja brez obsojanja, kritike ali vrednostnih sodb. Tako smo neprestan kanal. 

Zaupanje v notranje vodnike

Ko deluješ z roko v roki z notranjimi vodniki, se prepustiš toku življenja in ne rineš z glavo skozi zid. Giblješ se z večnim tokom modrosti, znanja, razumevanja in božje absolutne Resnice. Ne vodita več razum in osebnost, temveč srce. Notranje vodstvo se nikoli več ne neha, razen, če za to izrecno ne prosimo ali pa dopustimo, da zopet prevladajo nesrečne energije osebnosti, ki zaprejo naše srce. Skozi zaprto srce se vodniki in Bog-Boginja ne morejo izražati. Zato je potrebno stalno prečiščevanje nesrečnih energij ter pozornost, iz katerega centra delujemo – iz srca ali osebnosti. V srcu so samo ljubezen, svetloba in radost. Ali jih odražajo naše misli, besede in dejanja? Na poti v srce je potrebno zaupanje v notranje vodnike, v Boga-Boginjo v sebi, vase! Naučite se zaupati, čeprav si vaš razum vsega ne zna razložiti. Razum in osebnost sta omejena v tem času in prostoru, vaše notranje zmožnosti in duša, ki je večna in Življenje samo, pa ne. Kako naj vodniki delujejo skozi vas, če ne verjamete, ne zaupate in ste polni dvomov? To ne pomeni, da bi morali notranjim vodnikom slepo slediti, kajti dokler čutite, da so to sile izven vas, toliko časa ne bo šlo. 

Resda obstajajo tudi vodniki, ki ne prihajajo iz svetlobe, temveč iz teme. S pomočjo Biorgonomije lahko preverite nivo, iz katerega prihaja vodstvo. Vendar zaupajte, da jih bo vaše srce prepoznalo in ločilo vir, iz katerega prihajajo. Svetlobni vodniki nikoli ne ukazujejo, še manj pa grozijo, kaj hudega se vam utegne pripetiti, če jih ne boste poslušali in ubogali. Ne gre za uboganje, niti za pokorščino, temveč za vodstvo! Vodstvo vas samih! Svetlobni vodniki nikoli ne zahtevajo pokorščine, temveč nam ljubeče stojijo ob strani z nasveti, pokažejo možne rešitve in obenem opozorijo na posledice naših izbir. S svobodno voljo se nazadnje odločimo sami, tako ali drugače in potem tako tudi delujemo. Zaradi naših izbir nas nikoli ne grajajo in obsojajo, saj nas sprejemajo točno take, kakršni smo. Vendar nas opazujejo in se čudijo, zakaj vedno znova izbiramo izkušnje bolečine, jeze, žalosti, osamljenosti, bolezni…, ko pa smo si vendar namenili rajske lastnosti. Ko prvič ne prisluhnemo nasvetu in zato doživljamo težave, morda še drugič rinemo z glavo skozi zid, toda tretjič bomo že iz lastne izkušnje vedeli, da je bolje prisluhniti šepetu srca. 

Vodniki so duhovna in energijska bitja, ki bivajo brez fizičnih teles in izkušajo fizično dimenzijo le skozi nas in naše delovanje. Tako se oba navidezno ločena svetova zbližujeta in skozi lastno notranjo nebeško učilnico, skozi katero se oziroma nas vodijo, mi izkušamo in izražamo sebe kot duhovna in energijska bitja, oni pa bivanje in izražanje skozi fizično dimenzijo. Zavedajte se, da so notranji vodniki vi, vi ste oni in vsi skupaj smo Bog-Boginja in Sveti Duh od vedno za vedno. ZAUPAJTE!