ZLATA DOBA IZ NOTRANJOSTI

Prebujamo se v zavedanje, da je zlata doba stanje zavesti in duha, ki se razodeva iz človekove notranjosti. Notranjost je nova dimenzija, ki ukinja prostor in čas in ju nadomešča z ozaveščeno enostjo. Ko si znotraj, je mir, ljubezen, izpolnjenost, enost, resnica. Je vse in ničesar ni. Samo SI.

Zlata doba iz notranjosti

Zlato dobo človeštva smo nekoč davno že živeli na planetu Zemlja. Ko smo se še zavedali, kdo smo, od kod prihajamo in zakaj smo tu, udejanjali božanske notranje potenciale in jih prizemljevali. Ta izkušnja še vedno odzvanja v naših srcih. Preroki vseh časov so napovedovali njen ponovni prihod, pa naj so jo imenovali obljubljena dežela, novi Jeruzalem ali Šambala.

 In tako tukaj in zdaj že žari prva jutranja zarja zlate dobe človeštva, kajti končno se zavedamo, da je ne moremo iskati v fizični dimenziji. Ker smo jo iskali v materiji, je nismo našli, saj se zlata doba razodeva le od znotraj navzven. In čeprav je hkrati zlata doba tudi čas kolektivnega prebujanja človeštva, ki ga že živimo, je najprej in predvsem stanje duha, posameznikove prebujene zavesti.

Stanje zavesti, ki se lahko prelije v materijo takrat, ko človek najprej prepozna notranje potenciale, vse svoje neskončne in nikoli izkoriščene možnosti in zmožnosti. Šele, ko zlato dobo ugleda v lastni notranjosti, jo lahko tudi zaživi. Ko pa bo to prepoznalo, nato pa zaživelo dovolj veliko število ljudi, ki se ne omejujejo več z ničemer, temveč se zavedajo lastne vsemogočnosti, se bo zlata doba razodela v materiji. Le tako bomo ustvarili kraljestvo miru in ljubezni.

 

Stvariteljsko notranje zavedanje SEM

 

Posameznik, ki želi izkušati zlato dobo, mora ozavestiti svoje notranje bistvo, bit, ki je izvor in hkrati enost vsega, kar je bilo, je in bo. Iz tega zavedanja izvirajo človekove stvariteljske moči, ki tako niso le enake stvarnikovim, temveč skozi to zavedanje človek dejansko je stvarnik, ki v fizični dimenziji oblikuje lastno resničnost skozi svoje misli, besede in dejanja.

 SEM, ki sem. In tudi ti si. Vsi smo, pa če se tega zavedamo, ali ne. Vse smo in skozi vse se razodevamo, vse porajamo in skozi vse ustvarjamo ter hkrati izkušamo sebe. A šele, ko se tega tudi zavedamo, ta proces lahko zavestno udejanjamo.

Tega, kar prinaša nov kozmični ciklus, se ne da niti razumeti niti naučiti, saj nov nivo zavesti lahko le izkusiš v notranjosti. V notranjosti skozi zavedanje »SEM« lahko ločiš nebistveno od bistvenega, pojavno od notranjega, iluzijo in privid od resnice. Iz zavedanja »SEM« - absolutnega počela, biti, ki je perpetuum mobile, se vse poraja, razodeva in ustvarja novo.  

Vse prihaja iz biti in se vanjo vrača, je z njo nedeljivo, enost - troedinost. Bit je hkrati akter, dejanje in posledica; gibalo, gibanje in tisto, kar je gibano; proces in stanje, vse hkrati in nič od tega. Je avtor, režiser, glavni igralec in edini gledalec v večni igri življenja. Biti ne moreš videti, lahko pa se je zavedaš in bit enostavno si. Te izkušnje ti ne more dati nobena knjiga, noben učitelj. Lahko ti le pomagajo na poti in pokažejo smer.

Spoznavanje lastne notranjosti

 Spoznavanje lastne notranjosti, v kateri je celotna enost in absolutna zavest, je edina resnična in osvobajajoča izkušnja. Nov nivo zavesti bomo lahko izkušali le iz sebe, skozi notranji mir in tišino. Samo v notranji tišini lahko zaslišimo glas enosti, od katere nismo nikoli ločeni. Notranjost je vrelec miru in brezpogojne ljubezni. Več kot se nas zaveda lastne notranjosti in iz nje deluje, prej bomo zlati dobi pričali tudi v fizični dimenziji, kjer zveri apokalipse, antikrist in lažni preroki v smrtni agoniji še opletajo z repom, saj vedo, da se neizogibno rojeva novo znotraj vsakega od nas.

Slovo od teme

V procesu utelešanja človeških bitij, ki se izkušamo kot energijska in duhovna bitja v fizični dimenziji, so bili učitelji teme preizkuševalci naše notranje svetlobe. A  v ključnih trenutkih človeške zgodovine so se utelešali tudi mojstri luči, da bi ljudi popeljali na nove nivoje zavesti in nas opozorili, da naša borba s temo, trpljenje in identificiranje z materijo niso vzrok in namen našemu obstoju. Kajti mnogokrat že smo ljudje izbrali temo.

Z zlato dobo se obdobje teme končuje za vedno. Časovno je zlata doba obdobje, ki ga že živimo, duhovno pa stanje zavesti, ki ni vezano na konkreten prostor in čas, saj prihaja iz notranjosti in se razodene, ko je posameznik na to pripravljen. Prihaja nov čas, nov nivo zavesti, ki so nam ga pomagali pripravljati mojstri luči, ki so že bili utelešeni med nami.

Sprejemanje Kristusove zavesti  

V procesu ozaveščanja zlate dobe nam še vedno in zopet pomagajo tudi mojstri luči. Do zdaj smo jih čutili kot nekaj izven sebe in jih častili. A prebujamo se v zavedanje, da ne hodimo več za njimi, temveč oni hodijo znotraj nas. Da so v naši notranjosti, od vedno bili in bodo. Da smo mi njihovi udje in telo, ko to zmoremo ozavestiti, sprejeti in udejanjati v življenju. Da živimo njihova izvorna sporočila kot naša lastna, saj smo eno.

V teh prelomnih časih se znotraj vsakega, ki je na to pripravljen, rojeva Kristusova zavest in zavest drugih samouresničenih mojstrov. S svobodno voljo jo lahko sprejmemo v sebi ali pa ne. Posameznik lahko za rast še potrebuje temo in nesrečne energije, toda tudi zanj bo slej ko prej prišel čas vstopa na nove nivoje zavesti.

Doživljamo nov Kristusov prihod, še veličastnejši od prvega, kajti prihaja hkrati skozi vse, ki ga zmorejo in hočejo sprejeti znotraj. Tako celotno človeštvo počasi prevzema Kristusovo zavest, zavest odrešenika sveta, ki se rojeva znotraj vsakega posameznika skozi brezpogojno ljubezen in zavedanje dejstva, da je božji sin-hči. Pa ne samo otrok Očeta-Matere, temveč utelešena Bog-Boginja sama. Prihaja skozi vse, ki se zavedajo, da so duhovna in energijska bitja v fizični dimenziji, da prihaja zlata doba človeštva in je že tu, le ugledali je še nismo s fizičnimi očmi. A že imamo oči, ki vidijo, in ušesa, ki slišijo radostno oznanilo. Kajti vidimo s srcem, ki vidi skozi kopreno fizičnega, zato zmore videti tudi tisto, kar ni fizično - novo dobo, novo deželo za vse ljudi.

Potrditev najnovejše zaveze - s seboj

Skozi Staro zavezo in po puščavi materije nas je z razodevanjem čudežev iz notranjosti vodil že Mojzes, pa nismo zmogli zaupati. Iz notranjosti smo se obrnili v materijo ter častili zlato tele. Skozi Novo zavezo nas je z brezpogojno ljubeznijo vodil Jezus Kristus, pa smo ga izdali in zapustili, ker še nismo razumeli in ne zmogli biti ta ljubezen tudi sami. Toda prihaja čas za najnovejšo in obenem najstarejšo zavezo, skozi katero bomo vodili izključno in samo - sami sebe! Kajti sprejemamo odgovornost za to, da so vse božje moči in moči mojstrov luči naše lastne notranje moči, zato vodimo sami sebe v novo z zaupanjem v lasten notranji glas.

Prepoznavamo zavezo v duši, ki smo jo dali sebi, še preden smo se prvič rodili v fizično telo. Zavezo biti to, kar smo v svoji večni in neomejeni biti, tudi v fizični dimenziji in to izražati s svobodno voljo. Živimo čas ozaveščanja in potrditve te najstarejše zaveze, ki smo jo dali sebi že na začetku vseh začetkov, zato je to obenem za zavedanje osebnosti najnovejša zaveza, čeprav je v duši zapisana od vedno. In to, kar v notranjosti v resnici že smo, moramo tudi zaživeti. Zaživeti ljubezen, svetlobo in radost.

Kako veš, da si znotraj? Ko si znotraj, širiš zavest. Ni več omejenosti prostora in časa, temveč brezmejnost in večnost, a si hkrati lahko v kateremkoli času in prostoru tako imenovanih preteklih ali prihodnjih življenj oziroma obstojev. Ko si znotraj, je mir, zaupanje in odpadejo vsi dvomi. Je ljubezen in odpadejo vsi strahovi. Ko si znotraj, samo si. Čista zavest in absolutna resnica. Svoboda nenavezanosti na karkoli ali kogarkoli. Odsotnost vseh strahov, pričakovanj, želja in strasti. Svoboda! Novo nebo in nova Zemlja. In čas je pravi, da ju uresničimo.

Vabilo v zlato dobo

Zato sprejmite vabilo v zlato dobo v svojih srcih in vstopite s svobodno voljo. Ne iz strahu, da boste ostali zunaj, temveč iz radosti zavedanja, da ste že v novi dobi, jo doživljate in pomagate prizemljevati. Iz radosti, da živite v najveličastnejšem času vseh časov, ko so nebeška vrata odprta in nas vabijo v novo.

Toda za vstop v novo stanje zavesti moramo najprej odložiti vse, kar izvira iz zunanjosti, iz razuma in osebnosti – strahove, nemir, bojazni, nesrečne energije, dvom… Zato napravite red, prečistite plasti osebnosti in zavrzite vse, česar ne potrebujete več. Dobro vam je služilo včasih, zahvalite se in se poslovite za vedno. Odvežite se od vseh navezanosti in odvisnosti, da bo prostor za veličastne stvari, ki bodo razveseljevale vaša srca.

Zlata doba tukaj in zdaj

Veličasten je proces, ki teče v vseh dimenzijah, ko se nova doba prizemljuje skozi zavest ljudi. Saj je bila že nekaj časa tu, tako kot tudi apokalipsa, le zavedali se nismo ne ene ne druge. Apokalipsa je vendar razodetje - novega! Nova doba ni samo pred vrati, temveč že mogočno stojimo v njej vsi, ki se zavedamo, kdo smo, od kod prihajamo in zakaj smo tu.

Zlata doba je že tukaj in zdaj. Dihaš jo in živiš, ko izraziš ljubezen sočloveku, živali, rastlini ali kateremukoli bitju kateregakoli sveta. Ko ljubiš in sprejemaš sebe takega, kakršen si. Ko si ne prizadevaš biti nekdo drug, temveč izražaš sebe. Vsakič, ko si dovoliš reči »Ne«, kadar to čuti tvoje srce, pa čeprav te razum in okolica prepričujeta drugače.

Vsakič, ko z zaupanjem v vodstvo srca stopiš v novo z zavedanjem, da je vse tako, kot mora biti in da se tako izraža njegova (volja duše), ne tvoja volja (osebnosti). Ko se zavedaš, da ni sovražnikov in da ti nihče nič ne dela. Da je vse, kar doživljaš, izključno tvoja izkušnja, ki si si jo priklical v življenje zato, da z njeno pomočjo zrasteš. Vsakič, ko zmoreš občudovati ptico v letu, dehteči cvet vrtnice, lesk sonca na vodni gladini in sij polne lune. Vsakič, ko si mir.

»Svoj mir vam dajem,« nam je dejal. In še: »Ljubite se med seboj! Po vaši ljubezni bodo spoznali, da ste hodili za menoj.«

In danes nam Kristus pravi: »Ljubi sebe in svojega bližnjega kakor sebe! Po vaši ljubezni bodo spoznali, da ste me sprejeli v srcu in da hodim znotraj vas. Ne razglašajte ljubezni na ustnicah, temveč jo živite iz src. Ne zato, da bi vas videli ljudje, temveč zato, ker vi ljubezen preprosto ste!«

Tako bomo trpljenje na križu za vedno odložili in si dovolili vstajenje v zlato dobo.