Mag. Anita Škof

 

OSEBNA ODGOVORNOST

 

Za vse v življenju sem sama odgovorna. Osebno. Sebi. In prav tako tudi ti, on, ona, vsi mi. Vsak, ki se je kdajkoli utelesil kot človeško bitje. Človek je edino bitje, ki ima svobodno voljo, s katero si v vsakem trenutku ustvarja svojo resničnost. Zavedno in nezavedno. A za posledice obeh izbir si enako odgovoren. Zato je modro izbirati zavedno in osebno odgovorno. 

 

SVOBODNA VOLJA

 

S svobodno voljo izbiraš misli, besede in dejanja in z njimi iz trenutka v trenutek poustvarjaš in na novo ustvarjaš svet. Svoj lasten svet, svet na planetu Zemlja, svet vseh dimenzij, ki se stekajo v tvoje Srce, v tvojo Dušo in iz nje izhajajo. Vse se dogaja znotraj tebe. Torej si za vse, kar doživljaš, sam odgovoren. Sam ustvarjaš vzroke skozi izbire vseh misli, besed in dejanj in sam doživljaš posledice vsake od njih.

 

Torej odgovarjaš sebi. Osebno. Prvi vidik osebne odgovornosti je zavedanje dejstva, da ti nihče nič ne dela in nihče ni za nič kriv, ker ni ničesar izven tebe.

 

Če svet in življenje doživljaš kot solzno dolino, si to na nezavednih ali celo zavednih nivojih sam izbral. Sam si odgovoren za to, da svet in življenje doživljaš tako, kot pač ju. Če razmišljaš, čustvuješ in živiš, kot da so drugi krivi za tvoje nezadovoljstvo, da ti ljudje povzročajo krivico, da te ne razumejo, je to tvoja odločitev, izbira, tvoja svobodna volja.

 

Toda potem se ne čudi, ko žanješ, kar si sejal. Niso starši krivi, da nisi doštudiral. Ni partner kriv, da vajin zakon ni uspel. Niso sodelavci krivi, da ne maraš svojega dela. Sosed je, kakršen pač je in sam odločaš, kako se nanj odzivaš. Obsojaš in kritiziraš prijateljice, znance, sorodnike? Kdo si, da boš sodil? Kdo si, ki ne vidiš, da je svet tak, kakršnega si se sam odločil doživljati? Ali se čudiš, da je tvoj rajski vrt postal pekel? Sam si odgovoren za vse, kar si posejal. Odgovoren za pridelek, za doživljanje sveta kot pekla ali nebes kar tukaj in zdaj, ne šele po smrti fizičnega telesa. Sam osebno odgovoren za vse, pa če se tega zavedaš ali ne.

 

ZAVESTNA IZBIRA

 

Če zavestno izbereš osebno odgovornost za vse, kar doživljaš, je to že naslednji korak v prebujenje. Nihče ni kriv niti tvoje nesreče, niti tvoje sreče. Nihče te ne more niti razžalostiti, niti razveseliti, če tega sam ne dopustiš. V Resnici zmoreš vse to le sam. Vse poteze lastnega Življenja odigraš sam. Si hkrati avtor, režiser, igralec in gledalec lastne igre Življenja, v kateri se te nič in nihče ne more dotakniti, v kolikor tega sam ne dopustiš.

 

Vsi tvoji odzivi na dražljaje, ki prihajajo do tebe iz okolice, so pogojeni s tvojo odločitvijo, kako doživljaš sebe, svet in Življenje. Kako si se naravnal nanj, kako programiral. Zato moraš najprej opraviti proces reprogramiranja, saj ne veš več, kdo si. Možgane so ti oprali starši, vzgojni in izobraževalni sistem, okolica, prijatelji, sodelavci, partner… Kdorkoli, ki si ga srečal v življenju in dopustil, da so njegovi strahovi, dvomi, želje in pričakovanja zate ter za svet postali tvoji.

 

Torej še zavestno odloži to programiranost, saj boš šele pod vsemi temi lupinami našel resničnega Sebe. Tistega znotraj, ki je za vse, kar doživlja, sam odgovoren. Osebno. Sam si izbral izkušnje, v katerih se trenutno nahajaš. Sam lahko zavestno izstopiš iz njih, izbereš drugačne in si odgovoren zanje.

 

OSEBNA ODGOVORNOST ZA ZLATO DOBO

 

Zlata doba je čas oziroma stanje Duha osebne odgovornosti vsakega od nas. Osebno smo že odgovorni, pa če se tega zavedamo ali ne. Toda osebno odgovornost moramo zavestno izbrati, če želimo polno doživljati Zlato dobo. Se zavedati, da požanjemo vse nesrečne energije, ki smo jih kadarkoli sejali. Tako, da svet doživljamo kot brezizhoden, da doživljamo malodušje, brezvoljnost. Morda smo brez službe, denarja, nas tarejo bolezni, doživljamo nesreče. Vse sadovi naših preteklih odločitev.

 

Zlata doba je čas za novo setev, za setev svetlobnih energij Ljubezni. V Zlati dobi ni več njive, ki bi bila pripravljena sprejeti seme nesrečnih energij, torej tudi žetve teh energij ne bo več. Ker bodo prebujeni ljudje zavestno prevzeli osebno odgovornost za svoje misli, besede in dejanja in tudi za njihove posledice.

 

NIHČE NIMA MOČI NAD TABO

 

Nihče te ne more niti dvigniti v višave, niti treščiti ob tla. Tako razmišljaš v odvisnosti od drugih, dokler nočeš ali še nisi pripravljen prevzeti odgovornosti za Življenje v lastne roke. Dokler se izgovarjaš na tisoč in en način, zakaj še ne bi stopil v Novo in samostojno stal.

 

Morda bo bolj domače še trpeti v razpadlem zakonu, ker se nočeš lotiti postopka ločitve. Kaj bodo ljudje rekli? Kako bova razdelila premoženje in otroke? Kaj, če ostanem čisto sam? Je pa že bolje potrpeti še malo. In tako dalje brez konca in kraja. Nezadovoljstvo v službi, a nisi pripravljen nič storiti za spremembo. Raje tarnaš in objokuješ usodo. Kako sem srečna, ker me mož ljubi, imam razumevajoče starše, vikend, dober avto…

 

Iluzija prvo in drugo! Nihče te ne more onesrečiti in nihče osrečiti! Samo ti sam, torej sprejmi odgovornost za to. V Zlati dobi se ne moreš vezati na karkoli ali kogarkoli, ker je to stanje Duha svobodnih in nevezanih ljudi, ki se zavedajo osebne odgovornosti za vse svoje izbire in za to, da vse lahko kadarkoli spremenijo.

 

NIČESAR IZVEN TEBE NI

 

Osebna odgovornost ni razpršena odgovornost. Ko projekt v službi ne uspe, ni kriv šef in nesposobni sodelavci. Koliko sem sam pristavil lastne lenobe, nesposobnosti in neodgovornosti? Ko politiki zavajajo množice, koliko sem storil za spremembo? Koliko povzdignil svoj glas, namesto iz udobja kavča obsojal pokvarjene politike, vlado in podkupljene uradnike? Koliko sam storil za to, da na svetu ne bi bilo več vojn, nasilja, revščine, lakote, koliko pa čakam, da bodo to storili drugi?

 

Kateri drugi? Drugih sploh ni! Vse to si - ti! Ničesar izven tebe ni, torej si osebno odgovoren za vse, kar se dogaja na svetu. Pa ne samo v tvojem notranjem svetu, temveč tudi na planetu Zemlja, v vseh dimenzijah.

 

Se zavedaš, da si podaljšana roka mesarja, dokler za hrano izbiraš meso? Veš, da nerazgradljivo plastiko iz tvojega koša zakopljejo v telo matere Zemlje, ki je tvoje telo? Veš, da si osebno odgovoren, če kot vojak ubijaš ljudi v tujih državah v imenu demokracije? Veš, da si osebno odgovoren za izčrpavanje zalog nafte, dokler se voziš z avtomobilom?

 

Veš, da si osebno odgovoren za vse to, ali čakaš, da bodo drugi kaj storili? Kateri drugi? Dokler se skrivaš za hrbti politikov, sodelavcev, staršev, partnerja, otrok, kogarkoli, samo zato, da tebi ne bi bilo treba zavestno prevzeti odgovornosti, to pomeni, da bežiš pred samim seboj. Da si čustveno, razumsko, duhovno in v kateremkoli smislu še na nivoju, ko nisi pripravljen doživljati Zlate dobe.

 

Enostavno nočeš prevzeti odgovornosti za lastno življenje, za doživljanje sveta takšnega, kakršen je. Toda takšna drža te ne odvezuje odgovornosti za posledice takega načina razmišljanja, izrekanja in (ne)delovanja. Nevednost ni izgovor, da osebne odgovornosti že ne bi doživljal skozi Življenje, čeprav povezava poteka na nezavednih nivojih. Osebno si že odgovoren za vse, vendar je znak prebujanja, če to tudi zavestno izbereš.

 

SI IZVOR VSEGA

 

Ko kamen vržeš v vodo, iz središča pošilja valove v vse smeri. Valovi se širijo navzven, dokler ne naletijo na prvo oviro – zid, palico, ločje. Ko se valovi česarkoli dotaknejo, se vrnejo nazaj k izvoru.

 

Tako se tvoje misli, besede in dejanja iz tebe širijo navzven v koncentričnih krogih. Ko se dotaknejo drugih ljudi, živali, rastlin, vsega, kar je bilo, je in bo, v fizični dimenziji ali pa na nefizičnih nivojih, se vse vrača, vse prihaja nazaj k tebi. Čeprav morda teh povezav in povratnih učinkov ne zaznavaš neposredno, jih izkušaš in doživljaš posredno, v Življenju.

 

Čas je prišel, da prevzameš osebno odgovornost za vse, kar oddajaš, in za vse, kar doživljaš. Nihče izven tebe nima moči te obsojati, niti hvaliti, samo ti sam. Nihče povzdigovati v nebesa, niti potisniti v pekel. Ti si ljudem podelil moč, da tako ravnajo s tabo. To je bila tvoja nezavedna odločitev, ker še ne zmoreš biti zavestno osebno odgovoren. Ker tega do sedaj še nisi izbral, ker še nisi bil v celoti ti. Ti iz svoje Notranjosti. Tako si živel tuja življenja, mislil tuje misli in doživljal tuja čustva kot lastna. Svoje moči kot tuje moči in tuje kot svoje.

 

ODREŠENIK SAMEMU SEBI

 

Čas je, da se zaveš, da se vse, kar doživljaš, dogaja v tebi in da si tako odgovoren samo – Sebi. Nikomur izven sebe, ki bi o tebi sodil na sodni dan, odločal o tvoji poti v nebesa ali pekel po smrti tvojega telesa. To počneš kar sam. Sam se že obsojaš in odrešuješ. Si pripravljaš in doživljaš pekel ali nebesa že kar tukaj in zdaj. Ne boš niti nagrajen za svoje misli, besede in dejanja, niti grajan. Nihče te ne bo sodil, ker nihče nima te moči, razen, če mu je sam ne podeliš.

 

Ko bo Duša odšla iz te osebnosti in telesa, boš analiziral svoje Življenje. Ga pregledal, kakor si ga že nič kolikokrat pred tem in se vprašal: »Ali bi morda ne bilo bolje na tem križišču v Življenju kreniti v levo namesto v desno, sprejeti drugačno odločitev? Ta odločitev me je zadržala na mestu. S to izkušnjo sem pridobil modrost, z drugo sem se zadržal v izkušanju nesrečnih energij…«

 

In tako dalje. Duša ob odhodu samo preleti Življenje in je obogatena za spoznanja, ki jih vsa prenese v novo Življenje, v novo telo z novo osebnostjo, kjer nadaljuje zgodbo prejšnjega in upa, da bo osebnost prepoznala pasti, v katerih se je zataknila že v prejšnjih življenjih. Samo to in nič več.

 

GREHA NI, JE SAMO IZKUŠNJA

 

Nobene sodbe, greha in grešnika, nobenega pekla in nobenih nagrad v nebesih. Če živimo zato, da bi bili v nebesih nagrajeni, je to ravno tako iluzija, kot če se bojimo izkušati in živeti zato, ker se bojimo »greha«, ki ga sploh ni. Vendar to ne pomeni, da imaš proste roke za to, da lahko počneš, karkoli se ti zljubi! To bi bila samo še ena past, v katero bi te lahko zapletla tvoja osebnost.

 

Če se tvoja osebnost še nahaja na nivojih Zavesti, ko boš iz zapisanega prebral samo to, da greha ni, ker osebnost še ni prepoznala in odložila nesrečnih energij, preslišal pa Duha teh sporočil, in v tem prepričanju lagal, ubijal, kradel, posiljeval, varal, mučil, ubijal v Duhu in besedi soljudi, živali, vsa kraljestva, boš seveda vse, kar boš posejal, tudi žel. Tako, da boš slej ko prej tudi sam trpel. Dejstvo, da greha ni, temveč je samo izkušnja človeškega bitja, te še zdaleč ne odvezuje odgovornosti za vsa tvoja dejanja, besede in misli. Kajti vse nesrečne energije se ti bodo vrnile. Zanje boš odgovarjal sebi, za vse nosil posledice. Kolikor boš kradel, toliko bo odvzeto tebi. Kolikor varal, toliko doživljal neljubljenosti.

 

Doživljanje sveta skozi »greh« je namreč način dojemanja, ki ga Zlata doba presega in hkrati z njim v starem pušča tudi nesrečne energije. Če obstaja »greh«, potem smo grešniki, ki lahko kupujejo odpustke in grešijo dalje, do nove pokore. Grešniki, ki bodo pristali v peklu po smrti. Če smo svetniki, bomo nagrajeni po smrti, zato se odrekamo veselju, doživljanju in izkušanju Življenja tukaj in zdaj. In smo takorekoč že mrtvi.

 

Dve enakovredni iluziji! Nobenih nagrad in nobenih kazni, še najmanj po smrti fizičnega telesa. Greh in navidezno svetost nadomešča Zavedanje o tem, da je vse samo izkušnja. Brez nalepk »dobro in slabo«, ker je v vsaki izkušnji v potencialu, v nerazodetem, prisoten tudi njen drugi pol, komplementarna energija. Torej je v dobrem tudi slabo in obratno.

 

ODGOVORNOST SEBI

 

Če ne zmoremo sprejeti odgovornosti zase sami, tukaj in zdaj, smo se obsodili že za časa življenja. Se že obsodili kot grešnika ali se že povzdignili nad druge kot svetnika. To igro igrajo tiste dimenzije osebnosti, zaradi katerih Sebe znotraj sploh še ne poznamo, in nas držijo v pozabi o tem, kdo smo in od kod prihajamo. Da je vse znotraj nas in nič izven nas. V pozabi o tem, da smo za vse sami odgovorni. Osebno. Nikomur izven sebe. Sebi!

 

Osebno odgovorna. Sebi. Saj vse SEM, ničesar izven mene ni! Vsaka misel, vsaka oblikovana, a še neizgovorjena beseda, izgovorjena beseda, molk, čustvo,  vsako dejanje in nedejanje, je kamen, vržen v vodo holograma. Je izžarevanje Duha, ki se dotakne vsega, kar v v Enosti je. Ki po nitih, ki nas skozi Duha vse povezujejo v Enost, steče do vseh in vsakogar in se mi tudi vrača. Tako sem osebno odgovorna tebi, njemu, vsemu.

 

A le navidezno, kajti ko se res zavedam, da je vse znotraj mene, da se vse, kar je, dogaja le v moji Notranjosti, tedaj sem vedno in povsod odgovorna le sama - Sebi. In s tem zavedanjem lahko vstopim v Zlato dobo.