Mag. Anita Škof

 

ZAUPANJE

 

Le zaupanje vase vodi v nove rasti, v razsvetljenje. Zaupanje je ključ, ki omogoči, da se razodetja iz Notranjosti prizemljijo tudi v materiji. Zaupanje podira staro in preživeto ter prinaša veličastno novo. Skozi zaupanje si razodevamo in uresničujemo Zavezo, zapisano v Duši vsakega človeka še pred rojstvom v to telo in osebnost. Zavezo se prebuditi, se zavedati, kdo si in to tudi zaživeti. Zavezo ljubiti. Prizemljiti Zlato dobo zase in za vse ljudi.

 

ZAUPANJE V LASTNO NOTRANJOST

 

Zaupanje vase  je ključ do razodevanja vseh skrivnosti, do odgovorov na vsa vprašanja.  Ko sem se pred 12 leti odločila za brezpogojno zaupanje v vse, kar se je pričelo razodevati iz moje Notranjosti, sem s tem sebe popeljala v svet duhovnih razsežnosti, veličasten in nepoznan omejeni osebnosti, čeprav je ves čas hrepenela po njem. Osebnost, ki je omejena na to telo in ta razum, na linearni prostor in čas je preozka, da bi si zmogla kaj takega sploh zamisliti. V Duši pa so neomejeni potenciali,  zavedanje vsega, spomini na preteklost in prihodnost, vedno novo razodevanje prostranstev Duha, ki vodi v samouresničenje.

Zato je modro, da se osebnost zavestno odloči za zaupanje v vse, kar se razodeva iz Duše in preda vodstvo lastni Duši. »Ne moja, tvoja volja naj se zgodi!« In tako lahko tudi osebnost izkuša največje veličastje, ki si ga je zamislila Duša v Enosti za to življenje.

Živimo v novem nivoju zavesti, zato je čas, da se vsak posameznik zavestno in odgovorno odloči za zaupanje v vse, kar vre iz njegove Notranjosti in po čemer hrepeni Srce. V vse, kar je bilo v Duši sklenjeno kot Zaveza v večnosti, ki čaka na uvid in na to, da bo prizemljena v življenju v fizični dimenziji.

 

ZAUPANJE V DUHA RESNICE

 

Živimo v času, ko se Duh Resnice razodeva za vsakega, ki se je pripravljen ustaviti in prisluhniti navznoter. Za vsakega, ki hrepeni po odgovoru na vprašanje kdo je, od kod prihaja in zakaj je tu. Duh Resnice, ki doni iz Notranjosti, je že stanje prebujene zavesti, ki smo ga pripravljali dolge eone let, da bi ga nekega dne zaživeli na planetu Zemlja. Ta dan je tu in že presega ločnico med Duhom in materijo. Ko si v Notranjosti, ki je nova dimenzija Zlate dobe, novega nivoja zavesti, je vse in ničesar ni, saj prostor in čas nadomešča z ozaveščeno Enostjo. Ni ločenosti, ni meje med včeraj, danes in jutri, temveč se skozi zavedanje Enosti vse hkrati godi. Stanje prebujene zavesti, ki ga zmore čedalje več ljudi.

In ko se iz Srca, iz Duše oglasi notranji glas - glas grma ognjenega, ki že Mojzesa nagovoril je; tistega Duha, ki v Jezusu Kristusa prebudil je in z njim potoval skozi preizkušnje vse; tistega, ki Budo po borbi z demoni razsvetlil je - se človek mora odločiti, ali zaupa ali ne. Strahovi, dvomi in nezaupanje so trije kralji teme, ki človeka omejujejo, vežejo na znane reči, ga ohromijo. Tako je življenje samo životarjenje. Ko v človeku ni več radosti, ko ni več izkušanja novega, je mrlič pri živem telesu. In Duša trpi.

 

SLIŠIŠ GLAS SRCA?

 

Ozrite se naokrog, koliko spečih ljudi hodi po svetu! Poglejte globlje vase in se vprašajte, če niste morda eden od njih? Po čem vaše Srce hrepeni, o čem vam Duša govori, ko se ustavite vsaj za hip in izstopite iz norišnice, skozi katero se prebijate iz dneva v dan? Glasove Srca živite ali se jih trudite preglasiti, ker vas razum prepričuje, da to ni možno, da se tega ne da, da je nemogoče? A vaše Srce ve bolje kot to! To so le strahovi, ki jih razum ponuja osebnosti zato, da ne bi izgubil vajeti, navideznega nadzora nad življenjem. Vedno se razum in Duša borita, kdo bo zmagal. Kdo bo osebnost bodisi zatemnil ali razsvetlil. In na koncu se za vse, prav vse odločiš sam. Sam stvarnik si tako vsega, kar doživljaš.

Ali živiš in uresničuješ hrepenenja Srca? Morda pa tako oddaljen od sebe si, da sploh ne slišiš več, kaj ti Duša govori? So glasovi partnerja, nadrejenih, drugih ljudi in glasovi tvojega razuma, ki skozi strahove, dvome in nezaupanje oglaša se, Srce preglasili? Sploh še veš, kdo si? Ustavi se in si odgovori, nato pa z zaupanjem v odgovore uresniči vse! To si dolžan sebi.

 

ZAUPANJE JE POT V SAMOURESNIČENJE

 

Ko sebi zvest si, ko zaživiš iz zaupanja, o čemer Duša šepeče ti, kar prinaša ti darov iz Enosti, tedaj si na poti v samouresničenje. Tedaj se odvežeš od znanih reči in se smelo v novo podaš. Brez potrebe, da razum še kaj omejeval bi, da bi se oklepal znanih reči. Znano že izkušeno je in ne vodi v nove rasti. Samo z zaupanjem zmoreš v novo stopiti, se od znanega odvezati in s tokom reke življenja pluti v nove izkušnje, v nove radosti. To življenje je! Ga ni moč zajeziti, ustaviti, v umetno akumulacijsko jezero za vedno zapreti! Ko dovolj moči znotraj tebe zbere se, reka življenja uniči jezove vse, ki si jih gradil v potrebi po lažni varnosti, iz potrebe obvladovati življenje, ga v umetno strugo utesniti, ki jo razum skozi osebnost zgradil je. Nemogoče, to ni svoboda! To je omejenost, ki ti jo strahovi, dvomi in nezaupanje ponujajo. Zato odloči se in se z brezpogojnim zaupanjem smelo toku reke življenja prepusti!

 

ZAUPANJE V LJUBEZEN

 

Tako, kot se vedno znova, z vsako novo inkarnacijo iz ljubezni do sebe in do izkušanja ljubezni v materiji odločiš utelesiti v nemočno telo iz brezpogojnega zaupanja v moč ljubezni. Samemu moč ti preživeti ni, a moč zaupanja v ljubezen, ki si, zmore tudi to. Ljubezen zmore vse! Zato iz ljubezni do samega sebe najprej ustavi se, se vase zazri, prisluhni, po čem Srce ti hrepeni, kaj ti Duša govori, nato pa z zaupanjem vase in lastne notranje moči stopi na pot, od koder več vrnitve ni.

Še dosti preizkušenj te čaka na njej. Vedno znova boš moral potrjevati zaupanje v vodstvo iz Duše, iz Notranjosti. A hkrati odločitev ta odpre ti potenciale Duha, odpre možnosti izkušanja, ki neomejene so, saj prihajajo iz Enosti. Zaupaj in se smelo odpravi izkušat nove reči, čeprav te bodo še strahovi prepričevali, da to možno ni. Ne oziraj se na glasove drugih ljudi, temveč Srcu sledi in Zavezi v Duši. Da tako zvest si sebi, se samouresničiš in razsvetliš.

 

ZAUPANJE JE KLJUČ V IZKUŠNJO

 

Samo zaupanje zmore korake na tej poti. Ko zaveš se, moraš zavedanje tudi v materijo preliti. In ključ, ki vsa vrata v materiji za izkušnjo odpre, je zaupanje.

Ko so se mi odstrla prostranstva Duha, sem zmogla le z odločitvijo za brezpogojno zaupanje v vse, kar iz mene vre, sebe prvič v življenju resnično spoznati in tudi zaživeti. Brezpogojno sem zaupala v vse, kar iz moje Duše in Duha vrelo je in se je šele s to odločitvijo lahko prizemljijo tudi navzven, v odnos do drugih ljudi - skozi moje knjige, meditacijske delavnice, tečaje, predavanja, članke, individualno svetovanje, duhovna potovanja… Samo iz zaupanja v zavedanje iz Notranjosti zmogla sem prepoznati Zavezo v Duši, ki dala sem jo Sebi v prostranstvih Duha za to življenje. Jo zmogla najprej uzreti in nato zaživeti.

Samo prepoznanje ni dovolj, prav tako ne zavedanje. Je potrebno to tudi v materijo preliti, prizemljiti, da tok stvarjenja dokončan je. Da se Duh iz zavedanja prelije v materijo, v izkušnjo.

 

ZAŽIVI ZAVEZO IZ DUŠE!

 

To zmoreš tudi ti. Zaupaj si in stopi v nove dni, v nove izkušnje, v za razum nore reči, kar pa tvojo Dušo veseli. Se od vsega znanega in starega odveži, kar te omejuje, nato pa svobodno zaživi – Sebe! Iz zaupanja v vse, kar iz Notranjosti se ti razodene. Ni človeka, ki ti mogel bi potrditi, kar si razodeneš iz Notranjosti. Le ti veš, kdo si. Zato pa najprej odgovori si, zaupaj si in nato svoja prepoznanja zaživi. Tudi tega ne more storiti nihče namesto tebe.

Le ti lahko zaživiš zavedanje lastnega Srca. Le sam lahko najprej uzreš Zavezo v lastni Duši, sklenjeno v večnosti za življenje to in jo potem tudi zaživiš. Se samouresničiš in razsvetliš v novem nivoju zavesti, v Zlati dobi. Zaupaj si!